Neizrekljivo

Iz sosednje sobe se je razlegalo predirno vreščanje. Zaškripala je z zobmi in se obrnila na drugo stran, blazino pa si poveznila čez mastno sračje gnezdo na glavi. Vreščanje je postalo zamolklo, a še vedno slišno. Nohte je močno zarila v dlan, a ker so bili pogrizeni do krvi, ni čutila olajšujoče pekoče bolečine, ki

Več …

Koga imam najraje na tem svetu

Ležim na beli sterilni postelji. Pokrita sem z belo rjuho, ki smrdi po bolnišnici. Spodaj sem od pasu navzgor popolnoma gola. Malo me zebe in zelo mi je neprijetno. Taktično umirjam srce, a se ne zmeni zame – zakaj pa bi se? Naprava zapiska. Spet mi delajo EKG. Mislim, da že četrti v 6 urah.

Več …

(Ne)dokončano

Včasih sem ves čas govorila, da ne maram koncev, a sem bila zaljubljena v sončne zahode. Prezirala sem to, kako fant zapusti punco, kako varajoča žena razdre družino, kako sta Med in mleko sinonim za zlomljeno srce in kako prebolevamo ljubezen. Čez nekaj let, ko sem spoznala svoj nov začetek, sem postala obsedena z začetki,

Več …

Propagandža

V zadnjih dneh je po spletu zaokrožil članek psihoterapevta dr. Uroša Perka o marihuani, v katerem razpravlja o škodljivosti te droge in o njeni napačni percepciji v družbi. Uvodoma se sklicuje na knjigo ameriškega pisatelja Alexa Berensona z naslovom Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. Berenson v knjigi opisuje, kako marihuana

Več …

Tom Veber: Čez vsa obzorja in sonca tja do konca

*** Hodi samo hodi odločno s pokončno hrbtenico dihaj globoko dokler te ne začnejo boleti pljuča ne glej nazaj glej naprej glej naprej.     *** Gledaš v oblake ki se počasi spreminjajo v gazele žirafe in krokodile in ti bi rad šel za njimi čez vse oceane in kanjone čez vse spomine tega sveta

Več …

Tom Veber: pesem iz prihajajoče pesniške zbirke Do tu sega gozd

*** Zaspan dan se giblje pod mojim jezikom črni čaj pomešan z nekaj nedeljske melanholije se ljubi z nebom svetloba ob vznožju tvojih poraščenih prsi drsi čez moje prste ko te centimeter za centimeterom jemljem vase.     Tom Veber (Maribor, 1995) je pesnik, performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah Poetikon, Dialogi,

Več …

Tom Veber: Samoniklost vol. 2

*** Zdaj sem moder ptice so poletele na sever morje se ohlaja ne vem kam bi z vsemi obrazi drobnimi obrisi v skalovju svojega spomina voda je zrak popustila so kolena razrasla so se čez nikogaršnjo zemljo samosvoj sem v gležnjih samosvoj čez oblake pripadati nečemu pomeni ljubiti za določen čas igraj na flavto prosim

Več …

Dobrodelnost ni rešitev

Angleška Wikipedija milijarderja Billa Gatesa predstavi z besedami »poslovni tajkun, razvijalec programske opreme in človekoljub«. Zadnja beseda se nanaša na ničkoliko milijonov, če ne kar milijard, ki jih je Gates namenil dobrodelnim organizacijam. Seveda se to zdi kot čudovita humanitarna gesta, a kaj vse se skriva za tem podatkom? Kako smo kot družba dopustili, da

Več …

Tom Veber: Trd kakor orkan

TRD KAKOR ORKAN   sežeš med moje boke vem da me bo to zaznamovalo okrušilo vse odvečne črte in dihava globoko sopeva rasteva drug v drugega saje drsijo čez najino kožo počasi se začneva luščiti lomiti kot prastara glina zgodaj spomladi prija mi ti mi prijaš moje globine te sprejmejo kot da bi bil tam

Več …

Manja Arnšek: Minevanja

Kuhinja   Komorebi odstrne z mahom obrasle stoletne štore. Rdeča krogla nato še poslednjič ošvrkne Blegoševo desno lice preden se razlije v paleti lile čez nebo.   Miklavž bojda peče piškote …   Drevesa otresajo težko breme z ramen in ga odlagajo materi v naročje listje se lomi odpada jadra se kobali v vetru in

Več …

Ana Rakovec: Spominčice

*spominčica I   pesa me je spominjala nanj tisti rahlo zatohel vonj kletnega stanovanja čutila sem ga globoko usidranega v drobovju silil je vame zažiral se je v moje telo tisto odtujeno neznano kalupno lupino vsako popoldne sva jedla z dolgo ukrivljeno žlico sva zajemala iz iste sklede še vročo kadečo se brozgo rožnat odsev

Več …

Teroristični tokokrog

Na večer 2. novembra so svetovne medije in družabna omrežja preplavile informacije o terorističnem napadu v središču avstrijske prestolnice. Na šestih lokacijah so v napadih življenje izgubili štirje civilisti, nato so policijske enote ustrelile še napadalca. Na ulicah mesta se je zadrževalo nadpovprečno veliko ljudi, ki so želeli izkoristiti še zadnjo priložnost za druženje pred

Več …

Tom Veber: Samoniklost

*** Videl sem vse kako se veter upogiba čez saharsko gorovje cvetenje češenj spomladi na Japonskem čutil sem zimo in oceane pod gladino svoje kože prečkal sem Rusijo prepešačil Kitajski zid in odrinil na zahod do Portugalske do konca sveta pogreznil sem se do izvora med slone in svoje strahove moj obraz moj spomin je

Več …

Manja Arnšek: Jesenski utrinki

Minljiva lila   Obličje leta izgoreva z masko v jesenskem listju – le-ta se preraja gnilo kot goba po dežju in se obledno blešči ob glavni frajli Plastiki skozi vitrino dunajske draguljarne …   Trebuh se mi obrača navzven: od stroke, znanosti, 4. veje oblasti in vseh prejšnjih od vsega neodvisnega, nepristranskega, objektivnega od pranja

Več …

Cantillonov učinek

»Koronakriza« ni povečala le pritiska na zdravstvene ustanove, bolnišnice in zdravstveno osebje, pač pa je pustila hude posledice tudi v gospodarstvu. Zato so gospodarski deležniki, kot so podjetja, banke, inštituti in lobiji, pritisnili na vlade, naj jim pomagajo. Države in centralne banke so to storile tako, da so denar preprosto natisnile. Denar sta tako Ameriška

Več …

Zlatko Blažič: Zgodovina moje heroinske odvisnosti

Zrno na zrno, pogača, fiks na fiks, komuna. Ko si enkrat navlečen droge, vse drugo izgubi ves pomen. Z vsako novo dozo se življenje navadno hitro, predvsem pa vztrajno krči na nov šus, nov zadetek in na iskanje naslednjega. Odvisnik potrebuje drogo kot riba vodo. Šus potrebuješ, da vstaneš iz postelje, se umiješ in poješ

Več …

Rassija vol. 4

V svoji zavesti sem proti začetku poletja v globine zaprašenega predalčka že zatlačila in tako utišala svoj tok misli o ruskem hitrem vlaku izkušenj. Predvsem tiste, ki so se svitale in obetale celo leto, a ostale nematerializirane, nezagrabljene, nezavzete. Poletje je za lebdenje na Mediteranu, za srkanje topline, ki pogreje kosti, in zraka, razgretega od

Več …

Nočni lov

Valovi so pomirljivo udarjali ob pomol in ustvarjali mehak šum, ki se je razlegal skozi nočni zrak. Luna je nežno osvetljevala sive tlakovce, veter pa je premikal veje dreves, da so tiho šumeli skozi temo. Idiličen nočni prizor je prekinila hiteča postava, ki je bila trdno ovita v temno rjav plašč s kapuco tako, da

Več …

Zaupajte stroki

Od začetka epidemije covida-19 marca letos je bilo v medijih in na socialnih omrežjih prelitega ogromno žolča o smiselnosti ukrepov, nevarnosti avtoritarizma, iskanju krivcev za nastalo situacijo in podobnem. K nelagodju je prispevala tudi nova vlada z nekaterimi vprašljivimi ukrepi, poskusom povečevanja pooblastil vojski in arogantnim komuniciranjem z javnostjo. Hkrati se je z vseh strani

Več …

Nedemokratičnost ameriške demokracije

Danes v Združenih državah Amerike potekajo predsedniške volitve, na katerih volivci izbirajo med dvema kandidatoma. Ni nujno, da bo kandidat z večjo podporo zares postal predsednik. Kako je to možno v državi, ki se tako rada hvali, da je najbolj svobodna in demokratična na svetu? Po indeksu demokracije, ki ga računa britansko podjetje The Economist

Več …

Regulirani politiki

Zakaj bi morali politiki poznati osnove svoje biologije in kako se odzivajo na stres?   Nedolgo nazaj je po spletu zaokrožil posnetek enega izmed politikov, v katerem je le-ta celoten slovenski narod opredelil kot »glup«, študente kot »kurčeve«, in trdil, da so ljudje dobili »njihov« denar. Res je, da ne gre za formalno izjavo, a

Več …

Politični aktivizem in resnica – pomanjkljivost festivala Grounded

V Ljubljani je med 20. in 22. avgustom potekal tridnevni festival Grounded. Festival združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Festival je ponujal bogat progresiven klubski in vsebinski program. Vsebinski del festivala se je letos odvijal na temo resnice. Na festivalu so se odvijali pogovori, v katerih se je razmišljalo o resnici v različnih družbenih

Več …

Odvisnica

»Čudakinja!« Knjiga ji je poletela iz rok. Sošolec ji jo je zbil iz rok, kar je sprožilo naval smeha med učenci. Preden je pobrala knjigo, so učenci že drug za drugim prebirali odstavke in cepali od smeha. Ema je rdečih lic segala za knjigo, ki je romala iz rok v roke. »Dovolj!« V dvoboj otrok

Več …

Od roke boga do božje roke* – 4 dimenzije svetega v nogometu

Transnacionalne paralele v dobi koronavirusa na primeru odnosa med nogometom in religijo   Razlike v obnašanju ljudi po svetu med epidemijo covida-19 so izpostavile številne zanimive nacionalne kulturne vzorce. Prebivalci t. i. azijskih tigrov (Singapur, Tajvan, Južna Koreja) in Kitajske so denimo ubogljivo ostali doma in potrdili predanost skupnemu cilju in se držali stroge karantene

Več …

Ni vse tako črno-belo

Lansko leto je na Oxfordski univerzi potekala debata na temo, ali je v današnjem svetu nemoralno biti milijarder. Pisatelj Anand Giridharadas je kot zagovornik teze v svojem govoru razložil, da je zmotno moralnost dojemati z vidika posameznega dejanja, temveč gre za veliko širši koncept. Tako je nekako opredelil dve vrsti moralnosti: dejanje in dovoljevanje. Medtem

Več …

Kje je mama?

(PREDGOVOR)   Rdeče in modre luči so utripale po tihem in temnem naselju. Tu in tam je kakšen sosed pokukal izza vrat, a nihče ni prišel na prosto. Za razliko od umirjene zunanjosti je v hiši vladala prava norišnica. Policisti so hodili po stanovanju, mrliški oglednik si je ogledoval prizor, policist s fotoaparatom je zavzeto

Več …

Kritika kapitalizma kot navidezno svobodne alternative socializma

»Glavna skrb velikih individualističnih pisateljev je bila najti niz institucij, prek katerih bi se človek samostojno, po lastni izbiri in iz motivov, ki določajo njegovo običajno ravnanje, odločil prispevati čim več k potrebam drugih …« –– Friedrich Hayek, Individualizem in ekonomski red, 1948   Če si »potrebe vseh drugih« razlagamo kot družbeno zaželen rezultat, Hayekova

Več …

Biča vajeni

»kakšna je razlika med sedanjo in bodočo slovensko vlado? sedanja je benigna, bodoča pa maligna ha ha ha ha ha ha« (Semenič, 2011).            Dobrodošli v Zlovenijo (uradno ime: Republika Zlovenija)! Zlovenija je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Zlovenija meji na zahodu na Madžarsko, na severu

Več …

Cerkev™

Ironično je, da če bi bil Jezus danes živ, zagotovo ne bi volil nobene od tistih strank, katerih privrženci ga najbolj častijo. Najverjetneje je šlo za človekoljuba, ki je svoje rojake učil in jim pomagal. Sam ni imel prav veliko, bil je obrtnik in živel je skromno, a po čem več tudi ni hlepel. Kje

Več …

embaLAŽa

Ko ljudje kritizirajo sodobno šolstvo, mislijo na podobo študentskega hedonista, Doriana Graya, katerega iluzija mladosti presega moralne okvire naše družbe. On je ideal vsakega večnega študenta, saj je do trenutka lastnega konca v časovnem vakuumu, znotraj katerega igra svojo vlogo vneto in sladkosnedno. Vse mu je dovoljeno, ker ne čuti posledic na lastni koži, temveč

Več …

Otok sredi virusa

Ves svet se bori z novim koronavirusom COVID-19 in vlade po svetu ena za drugo sprejemajo stroge ukrepe, ki onemogočajo vsakdanje življenje in nas pripravljajo na »življenje z virusom«. Vendar pa smernicam Svetovne zdravstvene organizacije ne sledijo vse države – nekatere poskušajo virus premagati po svoje. Ena takih držav je v Evropi pogosto prezrta in

Več …

Koronaironija

Sedeč na kavču, brez neposrednih obveznosti, ki presegajo vzdrževanje osnovne higiene, se mi nudi idealna priložnost, da končno ugotovim smisel koronavirusne panike. A kaj, ko je brezdelje smrt produktivnosti. Vsaj za kronične prokrastinatorje, ki brez začrtanih ciljev potrebujemo dodatno spodbudo za kontemplativnost, kaj šele ustvarjalnost. Karantena je priložnost, kjer smo lahko nadoknadili druženje z najbližjimi,

Več …

Kontemplativna

Če nas je koronavirus česa naučil, nas je tega, kako krhke in gibljive so naše predstave o tem, kaj je sprejemljivo. Posamezniki smo razgaljeni pred avtoriteto državnih in zdravstvenih organov, pa tudi medijev, ki nam velijo, kako naj živimo. Naš ustaljen način življenja se je sunkovito ustavil v imenu solidarnosti do ranljivih skupin in zdravstva

Več …

Piter

Na srečo sem zadnji svobodni vikend izkoristila za popotovanje z vlakom do Pitra. Doza kančka Evrope v žilo – ljubljene Italije, Nizozemske –, matematične logičnosti v napeljavi ulic, cest, kanalov ter racionalnosti, ko rabiš predih od vpadanja na čudne konce mesta, če zgrešiš eno samo uličico.   Ko se enkrat Rus odpre, ga ne uspeš

Več …

Dvosvetnost žensk

2. 4. Ne, ni bila prvoaprilska šala. Zadnje 3 tedne samoizolacije »po slovensko« imam prav otipljive prebliske, da se bom ravnokar zbudila iz neprijetnih sanj – zabrisuje se mi meja med resničnostjo in sanjami. Kdaj pa kdaj se mi dogodi, da se mi odkrušek sanj vrine v siv vsakdan in ga tako znova okušam. Vse

Več …

Hribovska

In pred mano se je odprlo celo prostranstvo prihajajočih 3 tednov. Moskvo je zagrnila zanjo tako tipična kopa oblakov, ki ti ponuja zaplate modrega neba z okusom po pasjih piškotih – pasjih piškotih, ki ti jih vedno bolj izmika in tako pušča le grenkobo v prsih ter pekoč občutek v glavi. Ko se že nadejaš,

Več …

Po poteh okupirane Palestine

15. maja se Palestinci po vsem svetu (okoli 12,4 milijona ljudi) spominjajo t. i. nakbe oziroma »katastrofe«, ki se nanaša na etnično čiščenje in skorajšnje totalno uničenje palestinske družbe, ki je intenzivno potekalo v letih 1947–1949. V tem obdobju so sionistične sile zavzele več kot 78 odstotkov zgodovinskega ozemlja Palestine, »etnično očistile« več kot 530

Več …

Šostakovič – človek, ki je spregovoril z glasbo

Človek je v nekem trenutku sposoben izreči karkoli; iz njega izsiljena beseda zgradi določen svet, ki nujno ne pripada njemu samemu, temveč nekomu, ki od njega zahteva nemogoče – spregovoriti tisto »resnico«, ki jo reproducira obstoječa oblast. Spregovoriti skozi glasbo, spregovoriti skozi tisto najsubtilnejše, kar je dano človeku, torej iz popolne in nepredirne tišine ustvariti

Več …

Vzroki oktobrske revolucije

Komunistične revolucije naj bi se z največjo mero verjetnosti in uspešnosti zgodile v kapitalističnih družbah, ki imajo predvsem ogromen in ekonomsko izkoriščan delavski razred ter so že zdavnaj doživele industrijsko revolucijo in imajo zato izrazito razvito tehnologijo. Klasična ideja je, da imajo delavci (za razliko od kmetov) močan interes za komunistično revolucijo, strukturno zmožnost, da

Več …

Španska državljanska kriza

V času španske državljanske vojne, ki je potekala v obdobju med letoma 1936 in 1939, se je general Franco odločil, da bo Kataloniji odvzel avtonomijo in si jo tako popolnoma podredil. S tem ukrepom se je pričela dolga doba zatiranja katalonske kulture, jezika in samoupravne politike, ki je trajala vse do smrti generala Franca leta

Več …

Šok terapija na ulicah Venezuele

Po ulicah Venezuele se širi duh Miltona Friedmana; ta duh se širi kakor veter razcapanih podob ameriških sanj, ki so v preteklem stoletju teptale suverenost prenekaterih dežel. Ameriški vojaški in ekonomski zločini postajajo še posebno očitni in aktualni v 21. stoletju – prav danes se namreč pred nami razprostirajo vse podobe zločinov neoliberalnih eksperimentov, ki

Več …

Narava in družba

Številka Tribune, ki je pred vami, se ukvarja z vprašanjem »narave« in »kulture«. Ugotavlja, kako sta ta pojava med seboj povezana, kako učinkujeta in oziroma ali se morda med seboj tudi izključujeta. Velika večina bralcev verjetno ve, kaj je
kultura, kaj pomeni in kakšno vlogo igra v

Analitični ali »buržoazni« marksizem?

Kritične sodbe o pojmovni in empirični uspešnosti marksistične teorije so lahko predvidljive in precej neproduktivne, tako da s časom postanejo frustrirajoče. Nekateri tipi takšnih kritik so vendarle zanimivi. Kadar ne gre za a priori in absolutno zavračanje marksizma zaradi njegovih neprijetnih levičarskih političnih implikacij – torej, kadar ne gre za dogmatično vrednotno zgražanje nad marksizmom

Več …

Ekonomija in družba

Če se je v prejšnji tematski številki1 Tribuna ukvarjala s prikazom prepleta silnic ekonomije, politike in družbe na primeru študentskih nemirov leta 1968, smo se tokrat odločili, da na te strukture pogledamo s pomočjo bolj ali manj uveljavljenih družboslovnih in humanističnih razlag.

Rumi: njegovo življenje in naše oživljanje

Opazuj nekoga, ki ne meri in šteje, ki ne stremi k temu, da bi bil bogatejši, ki se ne boji izgub, ki ga tudi lastna osebnost ne zanima – Ta je svoboden.[1]   Jalāl ad-Dīn Muhammad Rūmī (Dželaludin Rumi) se je rodil v 13. stoletju (1207–1273) na ozemlju današnjega Afganistana, velik del svojega življenja pa

Več …

Navodila za življenje

Eden od odzivov na bivanje v družbi hitro spreminjajočih se trendov, novih spoznanj in izumov na najrazličnejših področjih, ki vplivajo na percepcijo realnosti ter na psiho sodobnega človeka, je obračanje posameznika k strokovnjakom za smisel. Ti predstavljajo novo oporo posamezniku, ki je izgubil zaupanje v tradicionalne institucije in primarne vire avtoritete. A zavračanje delovanja v

Več …

Vstop v psihoanalizo

Uvod   Za tiste, ki jih zanima vstop v psihoanalizo, bi bilo najbolj primerno, če bi najprej prebrali Interpretacijo sanj ([1899] 2000), saj gre za prebojno monografijo v več pogledih. Interpretacija sanj je temeljna knjiga psihoanalize, prav tako pa velja, da je Freud z njeno objavo stopil na pot odpadnika, za katerega se je šele

Več …

Družba strahu in sovraštva

Sinclair Lewis je nekje zapisal, da bo fašizem v ZDA prišel s križem in ovit v zastavo … Da bi uzrli pravi pomen in težo njegovih besed, nam ni treba pogledovati onkraj, čez lužo; biti priča ustanavljanju določenih političnih strank, ki ideološko-politično spadajo v čas nazadnjaštva srednjega veka in ki vztrajajo v zablodi, od nas

Več …

Preden potrka na vrata

V Cankarjevem domu sem v marcu ujela zadnjo ponovitev predstave Vojna in mir v tem delu sezone. Režiser predstave Silviu Purcărete je na oder postavil fragmente iz Tolstojevega romana, ki se sprva zdijo precej raztreseni, tok, kompozicija in dolžina predstave pa od gledalca zahtevajo veliko mero zbranosti in pozornosti. Morda povsem brez namere je predstava

Več …

(Za)kaj praznujemo danes?

  Kot je v navadi že nekaj let, so dnevi okoli 8. marca, mednarodnega dneva žensk, polni javnega razglašanja takšnih in drugačnih statistik, ki nam o položaju žensk oziroma o stopnji njihove enakopravnosti z moškimi kažejo precej zmanipulirano podobo. Če so nam namreč kot javnosti ponujeni iz širšega konteksta družbenega zatiranja in izkoriščanja izvzeti podatki,

Več …

Živeti v najboljšem izmed možnih svetov; apel proti strahovladi!

V času, ko tehnološki napredek sili v vesolje in vse bolj prodira v neskončna prostranstva zvezdnate črnine, v času, ko se človek vse bolj oddaljuje od naravnega sveta, v katerega je z rojstvom umeščen, torej v času, ko dva politična pola, ki si stojita na nasprotnih bregovih, kopičita jedrske konice in jih usmerjata proti nasprotnemu

Več …

»We feel Melania« ali Kako prodajati Slovenijo

Še pred kratkim je bila Sevnica tipično neopazno slovensko mestece, danes pa ga simbolna vrednost Melanije Trump spreminja v najbolj poetično opisan kraj v Sloveniji. Panorama Sevnice že krasi prvo stran spletne strani Slovenia info, naslovljena z besedami: »Sevnica – kraj, kjer je odraščala prva dama ZDA« (Slovenia info 2017) [1]. Slovenija se Melaniji klanja

Več …

Danes ni 25. november

Danes ni 25. november niti se ne piše leto 1960. Tistega novembra, skoraj 57 let nazaj, so se tri (od štirih) sestre Mirabal (znane tudi kot Hermanas Mirabal oziroma Las Mariposas) vračale iz zapora, kjer so obiskale svoje može, priprte s strani avtoritarnega režima Rafaela Trujilla, takratnega diktatorja Dominikanske republike. Patricia Mercedes Mirabal Reyes, Maria

Več …

Biopolitika, rasizem in begunci

V parlamentarno proceduro je vložen nov predlog zakona o tujcih. Kot je izpostavilo že več pravnikov, predlog zakona vsebuje določene dele, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in mednarodnimi konvencijami. Mediji so, kar ni čudno, v analizo predloga zakona vključili le pravnike, kar je pripeljalo do tega, da se je prevladujoči diskurz oblikoval kot

Več …

Nov! komentar

Nedolgo nazaj je spektakel na nebu naznanil, da se začenja nekaj novega. Vsilil se mi je občutek, da še nisem pripravljena. Zdelo se mi je, kot da mnogi začenjajo z novim, jaz pa se še borim s starim. Zdelo se mi je, da sem ostala za časom, ker še nisem izpolnila vseh zadanih ciljev. In

Več …

Hafis: zbirka Zapleši z menoj

Hafis je bil rojen leta 1320 v Širazu, “mestu pesnikov”, pod imenom Šems-ed Din Muhamed. Bil je sodobnik Chaucerja, leto pred njegovim rojstvom pa je umrl Dante. Oče mu je večkrat prebiral Koran, kar si je mladi Hafis dobro zapomnil. Oboževal je pesnika Saadija, seznanil pa se je tudi z Rumijem, Nizamijem in Faridudon-dinom Attarjem,

Več …

Tribuna maj ’68

leto 1968, leto velikih turbolenc, ki je ostalo v spominu predvsem zaradi študenstkih demonstracij, ki so bile, lahko bi rekli, eden od znanilcev, da je povojni konsenz tako na liberalnokapitalističnem Zahodu kot tudi realsocialističnem Vzhodu zgrajen na trhlih tleh.

Osamljeni planet

Če vam pri blaženju občutka osamljenosti ne pomaga skrolanje po Facebooku, prepevanje o tegobah skupaj z Bobbyjem Vintonom, The Police ali Céline Dion, vam bo mogoče pomagala družba dvometrskega napihljivega samoroga[1]. Medtem ko se trg polni s produkti za kratkočasenje, se zdi, da vzporedno narašča delež populacije, ki ga prevzema osamljenost. Nekateri raziskovalci tega »fenomena«

Več …

Za naše mlade dame: Za vse pretepene in ponižane ženske sveta

Drama Za naše mlade dame se dotika mnogoterih plasti družinskega in družbenega življenja, na plan prinaša potlačene, zamolčane in skrbno skrite negativne indice današnjega sveta. Slovenska igralka in dramatičarka Dragica Potočnjak znova pogleda v družinsko okolje, na katerega vplivajo tudi zunanji indici. V žarišču je ponovno družina, ki je disfunkcionalna, vendar javnost nikoli temeljito in

Več …

Japonska – Zapisi o drugačnem, a enakem svetu

Za večino Evropejcev je Japonska dežela sušija, tehnologije in samurajev. V resnici se nam namreč zdi preveč oddaljena in nepomembna za naš vsakdanjik ali pa kar celo življenje, da bi se z njo srečali in ukvarjali kaj več kot prek kakšnega filma ali članka, ki smo ga po naključju izbrskali na internetu. Prav vsi stereotipi

Več …

Ko se lupina na ogled postavi …

Maja Pelević, beograjska dramatičarka, je z leta 2005 izdano dramo Pomarančna koža zajela položaj sodobne ženske, ujete v primežu hitrega načina življenja in težnje po ohranitvi ženskega telesa kot objekta za raziskovanje, občudovanje in ljubosumje. Balkanska vojna se je umirila, sesuta Jugoslavija se počasi rehabilitira; zdi se, kot da 21. stoletje ne prinaša nobenih družbenopolitičnih

Več …

Upor ameriških staroselcev in ameriški rasizem 2.0

Si predstavljate, kako bi reagirali, če bi oblasti naznanile, da bo skozi pokopališče, skozi zemljo, ki je za vas svéta in kjer so pokopani vaši bližnji, potekal naftovod, ki ne bi zgolj oskrunil prostora in spomina na umrle, ampak bi predstavljal neposredno grožnjo tudi za vas, živeče? In kako bi se odzvali, če bi želeli

Več …

Aktualnost Brechtovega ustvarjanja

»Mann muss so radikal sein, wie die Wirklichkeit.«   Pred kratkim je pri založbi MGL izšla knjiga Darka Suvina z naslovom Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma, kjer so zbrani izredno zanimivi in pomembni eseji o enem najbolj vplivnih mislecev, pesnikov, gledališčnikov 20. stoletja – Bertoltu Brechtu. Kot v predgovoru knjige poudari Aldo Milohnić, se ob

Več …

Vonj po minljivosti

Povprečen posameznik skozi življenje krmari precej neobremenjeno glede vprašanja svojega obstoja, svoje biti in poslanstva, vse dokler ga okoliščine ne spodbudijo v razmišljanje o lastni minljivosti (ali minljivosti bližnjega), kar sproži vrsto drugih vprašanj. Zavedanje končnosti, neizogibne smrti in njenega pomena napeljujejo k razmišljanju o smislu življenja, rojevajo filozofije, teologije, prepričanja, spodbujajo napredek v znanosti,

Več …

Neoliberalno gospostvo in odziv »levice« na krizo

Po koncu zgodovine je prišlo do zelo povednega preobrata: »levica« oziroma socialdemokratske stranke so se začele pomikati vse bolj v desno; še bolj pomembno, neoliberalna teorija in praksa je postala hegemonska tudi med »levimi« intelektualci. V analizi se bomo ozrli le na nekaj ključnih težav, kar nam bo omogočilo razumevanje izjemno medlega odziva »levih« strank

Več …

Let’s talk about Love, baby ali Ljubezen v času kapitalizma

Čemu vse danes pravimo ljubezen? Danes so ljubezen sanje mladih deklic, ki so se od rojstva igrale s punčkami, vadile materinjenje in ženskost, bile vzgajane v tradiciji, da jim nekaj manjka, ob večerih pa razmišljale o princih, ki jih bodo rešili vsega, kar jih onesrečuje. Danes je ljubezen iskanje točno določenih lastnosti, ki jih mora

Več …

Znanje med javnim in zasebnim ali Osnovnošolska bitka za mlado gardo

Ministrica Maja Makovec Brenčič obravnave interpelacije, ki jo je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, sploh še ni dočakala, pa je ista poslanska skupina že pripravila tudi interpelacijo zoper celotno vlado. V SDS ministrici za izobraževanje, znanost in šport med drugim očitajo neukrepanje in zavlačevanje pri pripravi novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in

Več …

Nacizem in neoliberalizem – reševanje kapitalistične formacije

Begunci prihajajo, migracije so napol kriminalizirane, hkrati pa se po celem svetu razraščajo različne nacistične in fašistične skupine. Še več – kot posledica popolnoma zgrešenih javnih politik elit, ki so usmerjene le v večanje profita kapitalističnega razreda, fašistične in nacistične politične grupacije postajajo sprejete kot del politične dejanskosti in kot legitimni akterji[1]. Vendar je čudno,

Več …

Iztirjeni čas

Phillip Dick je poleg Iztirjenega časa napisal tudi roman Človek v visokem dvorcu, v katerem se srečamo s prikazom alternativne zgodovine, simulacije neke nove resničnosti, ki bi lahko nastopila, v kolikor bi se druga svetovna vojna razpletla drugače. Nekoliko drugačno verzijo simulacije pa srečamo v romanu Iztirjeni čas, katerega naslov je pravzaprav referenca na Hamleta.

Več …

Tragičnost v poeziji Srečka Kosovela: tragično proti sodobnemu

I V svetu podivjanega razvoja, kjer eksponentno spreminjamo vse, kar je bilo in ne bi smelo ostati, smo aktivirali globalnega človeka. Z njegovim nastopom je umrl individuum, unikat, saj je globalizacija začela povzročati unifikacijo vrste. Naše kulture, običaji in mentalitete so pod prisilo sprememb. Dokler smo varno živeli vsak za svojim bregom, smo bili unikatni,

Več …

Težavnost kritiziranja

Kritiziranje vladajočih predstavlja preprosto in potrebno opravilo, ki, se zdi, združuje prijetno s koristnim. Tudi kritiziranje oblasti se zdi enostavno, dokler oblast razumemo kot sinonim vladi. Nasprotno se zdi kritiziranje vladanih in neprivilegiranih ne samo bolj komplicirano, temveč včasih brezsramno, skoraj tabu. Kritiziramo radi laiki in strokovnjaki, mladi in stari, levi in desni, pametni in

Več …

Ogenj, rit in kače niso za igrače

»Ženske so imele spolnost za eno najhujših pokor, ki jim jih je naložil Bog. Zato, da bi jih možje pustili pri miru, so bile pripravljene storiti marsikaj. Eden dobronamernih nasvetov, ki se je širil iz ust do ust, se je glasil: ‘Če ba tuj didc še kar naprej sikn, se njehaj umivat. Ka baš tuk

Več …

Emancipirane barbike?

Podjetje Mattel je v začetku poletja na trg poslalo novo plastično punčko, ki naj bi v novi podobi in vlogi pomagala preseči nekatere “kikse” v zamišljanju prejšnjih tovrstnih produktov. Podjetje, ki se je v zadnjih desetletjih pri načrtovanju novih izdelkov poskušalo prilagajati odzivom, kritikam in predlogom potrošnikov, je z novo, že razprodano, karieristično barbiko, ki

Več …

Pocestnica: Dekle na motorju

Svetovno znana popotnica in motoristka, po izobrazbi biologinja, predvsem pa ljubiteljska pisateljica ter kolumnistka Benka Pulko je nase opozorila že v 90. letih prejšnjega stoletja. Učbenike in zvezke – službovala je kot učiteljica – je zamenjala za motor in svobodo. Nič več ali manj, z zvestim jeklenim sopotnikom je prepotovala svet. V treh letih je

Več …

Mojca Kumerdej: Krst nad Triglavom

Slovenski šolski sistem je tako egocentrično zasnovan, da še vedno temelji na preučevanju ustaljenih kanoničnih del, pri čemer najbolj cenjena mesta zasedajo Cankar, Prešeren, Tavčar idr. S tem ne bi bilo nič narobe; prav je, da vemo, kdo je v bistvu postavil slovensko književnost na svetovni piedestal. A kadar postavljamo vprašanja, kot so »Kaj je

Več …

Sentimentalni roman

Eden izmed glavnih predstavnikov sloga novega romana, postmodernistične proze (in erotične visoke literature) dvajsetega stoletja je bil gotovo Alain Robbe-Grillet. Rojen leta 1922 v družini inženirjev in znanstvenikov se je tudi sam podal v bolj znanstvene vode in se izobrazil za agronoma. V svojih zgodnejših delih iz petdesetih let je nakazal slog, ki se ga

Več …

Človek v visokem dvorcu

Pisalo se je leto 1962. Svet je bil na vrhuncu hladne vojne, kubanska raketna kriza je bila za vogalom, zagnani avtor Phillip K. Dick pa je izdal roman, za katerega je leto zatem prejel Hugo Award, nagrado za fikcijsko ali fantazijsko prozno delo. Rojen je bil leta 1929 skupaj s sestro dvojčico, ki je kmalu

Več …

O gluhosti in drugih okvarah državnih oblastnikov

Za intenzivnost naslavljanja težav, ki nam jih povzročata življenje in delovanje v naši skupnosti in državi, so v zadnjem času zopet poskrbeli protesti. Zdi se, da je ta način, ki se ga poslužujejo vladani, ko želijo opozoriti na probleme in stiske, tudi edini, ki pritegne pozornost in zanimanje oblastnikov in medijev (ter posledično javnosti). V

Več …

Dobrodošel, fašizem, svoboda kapitalu

Po svetu poteka izenačevanje vseh totalitarizmov, kamor tehnokrati, liberalci in »realpolitiki« prištevajo nacizem, fašizem in predvsem »komunizem«. To privede do relativizacije zgodovine in spreminjanja kolektivnega spomina, predvsem pa do zmanjševanja zločinske narave nacifašizma in popolne delegitimacije radikalnih levih politik danes. Danes je tako v modernem centru kot na desnici popularno reči: fašizem, nacizem in komunizem

Več …

Ob jubileju

OB JUBILEJU Se spomniš, ko sva se spoznala, ti že modra, jaz pa mlad in zaletav, oba utrujena od preteklih zvez, sva iskala nekaj bolj ustreznega, nekaj bolj intimnega, nekaj bolj sublimnega. Nemirna in samozavestna, v mraku, ki slabosti skrije in iz lepšega profila, sanjarila sva skupaj in zapisala vizije, s svetom starim, bližnjim, naredila

Več …

Konoplja lahko reši svet, marihuana pa ga lahko pozdravi!

Prenos: Tribuna – Marihuana Marš (1,2 MB)   V informacijski dobi imamo na voljo nešteto informacij in podatkov o praktično vsem, kar si je moč zamisliti. Naši receptorji so vsakodnevno bombardirani s takšnimi in drugačnimi informacijami in rečemo lahko, da nas v informacijski dobi spremlja nadzor, ki se izvršuje skozi podane informacije. Obstoječa družba misli,

Več …

Marihuana – zvesta spremljevalka glasbenikov

Prenos: Tribuna – Marihuana Marš ( 1.2 MB ) O tesni povezavi med uporabo drog in ustvarjanjem glasbene umetnosti smo lahko poslušali in brali že večkrat. Zares majhno je namreč število največjih glasbenikov, ki se niso predali skušnjavi in so ob ustvarjanju ostali popolnoma trezni. Droge so bile prisotne praktično povsod. The Beatles, Woodstock in

Več …

Zakaj je konoplja problem?

Prenos: Tribuna – Marihuana Marš ( 1.2 MB ) Konopljo poznamo kot eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu, v zadnjem času pa v ospredje spet vse bolj prihajajo rezultati raziskav, ki jo predstavljajo kot izjemno rastlino, ki zaradi svojih zdravilnih lastnosti ponuja pravo alternativo obstoječemu farmacevtskemu zdravljenju. Konopljine zdravilne lastnosti so poznala že najstarejša ljudstva

Več …

Boj za marihuano

  Prenos: Tribuna – Marihuana Marš ( 1.2 MB )   Marihuana je rastlina, ki spremlja človeka že zelo dolgo. Ni bila vedno prepovedana; pravzaprav je prepoved izjemno kratkega daha v razmerju do tega, koliko časa jo človeštvo kot rastlino uporablja in pozna njene učinke. Poskušali bomo opozoriti na nekatere razloge in učinke prepovedi te

Več …

Prohibicija slepi

Prenos: Tribuna – Marihuana Marš( 3.4 MB )   Ironija je, da v sodobnem t. i. svobodnem zahodnem svetu cenzura besede in slike v splošnem velja za politični in moralni anahronizem, ki ga zavračajo vsi politiki in intelektualci, medtem ko se s cenzuro drog dogaja ravno nasprotno. Argument, da ljudje potrebujejo državno zaščito, ko gre

Več …

Somrak ideje Evropske unije in grška tragedija

Somrak ideje Evropske unije in grška tragedija Prizorišče dogajanja: Grčija. Prejšnje poletje je bila Grčija dokončno »žrtvovana« in ponižana za profite nemških in francoskih bank . Letošnjo pomlad pa se je elita Evropske unije (EU) odločila, da »ustavi« begunski »val« na meji med Makedonijo in Grčijo. Oba dogodka predstavljata dokončno kristalizacijo projekta velekapitala in zaradi

Več …

Tolerirati inu protestirati

Tolerirati inu protestirati Ko se v družbi vsake toliko pojavi problem, ki sproži burnejši odziv javnosti, se kot odgovor nanj občasno zvrstijo protesti. Nemalokrat so ti reakcija drug na drugega. Nakopičena jeza se malo sprosti, razočaranje, občutek neugodja in nemoči ter problemi pa največkrat ostanejo. Februarski protesti v Šenčurju, Ljubljani, na Vrhniki in drugje so

Več …

Boj za marihuano

Boj za marihuano Marihuana je rastlina, ki spremlja človeka že zelo dolgo. Ni bila vedno prepovedana; pravzaprav je prepoved izjemno kratkega daha v razmerju do tega, koliko časa jo človeštvo kot rastlino uporablja in pozna njene učinke. Poskušali bomo opozoriti na nekatere razloge in učinke prepovedi te rastline, obenem pa nakazali, da boj za marihuano

Več …

Konoplja lahko reši svet, marihuana pa ga lahko spremeni

Konoplja lahko reši svet, marihuana pa ga lahko pozdravi! V informacijski dobi imamo na voljo nešteto informacij in podatkov o praktično vsem, kar si je moč zamisliti. Naši receptorji so vsakodnevno bombardirani s takšnimi in drugačnimi informacijami in rečemo lahko, da nas v informacijski dobi spremlja nadzor, ki se izvršuje skozi podane informacije. Obstoječa družba

Več …

Zakaj je konoplja problem ?

Zakaj je konoplja problem? Konopljo poznamo kot eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu, v zadnjem času pa v ospredje spet vse bolj prihajajo rezultati raziskav, ki jo predstavljajo kot izjemno rastlino, ki zaradi svojih zdravilnih lastnosti ponuja pravo alternativo obstoječemu farmacevtskemu zdravljenju. Konopljine zdravilne lastnosti so poznala že najstarejša ljudstva v zgodovini, ki so jih

Več …

Glasbene kvote: možnost za napredek ali le vsiljevanje brez kvalitete

Glasbene kvote: možnost za napredek ali le vsiljevanje brez kvalitete? Leta 2016 je koalicija predlagala nov zakon o medijih, ki bo urejal odstotke slovenske glasbe, predvajane na radijskih postajah, in reguliral sovražni govor na spletnih medijih. Za kaj pa v bistvu sploh gre? Se bosta s povečanjem predvajanja slovenske glasbe dvignila kvaliteta glasbe in naša

Več …

Ženska ob ženski

Ženska ob ženski Občudujem dela, ki moje védenje povzdignejo na raven zavedanja. To so dela, ki tisto, kar že vem (iz izkušenj v vsakdanjem življenju), predstavijo v (preprosti) celoti in mi pomagajo na stvar pogledati od zunaj, nekako na način, da se s fenomenom soočim s perspektive, ki mi omogoči njegovo (ponovno) refleksijo. Z enim

Več …

19. STOLETJE: ŽENSKA vs. MOŠKI

Leta 1888, ko je Avgust Strindberg svetu ponudil Gospodično Julijo ter je do znamenite in do žensk žaljive ter pristranske Weiningerjeve študije spolov Spol in značaj manjkala več kot dekada, so bila v razmahu različna ženska gibanja, katerih začetniki so bili predvsem akterji kulturno-umetniškega življenja. Strindberg je naturalist in obravnavano delo je podnaslovljeno kot naturalistična

Več …

Boj za odpravo suženjstva in zametki sufražetstva

Sue Monk Kidd je z najnovejšim delom In dobila je krila – ki je v slovenskem prevodu izšlo pri založbi Mladinska knjiga – zarezala globoko v ameriško zgodovino in sramotno obdobje suženjstva. Navdihnili sta jo sestri Grimké, resnični osebi, ki sta začetnici boja proti suženjstvu, predvsem pa glasova za enakopravnost žensk. Na šest delov razdeljeni

Več …

Se bliža čas, ko bo Ajshilova tragedija spet aktualna

Ajshil je s svojo tragedijo Peržani opozoril na nekaj, kar se bo kasneje v zgodovini nenehno ponavljalo, kar se bo človeštvu dogajalo vedno znova in znova. Opozoril je – in tragedijo uprizoril za vse tiste, ki se jim bo nekoč zgodilo isto, če se ne bodo spametovali. Ali smo se spametovali? Smo se iz zgodovine

Več …

Hvala za splav

Hvala za splav Spet se moramo pogovarjati o tem. In zares se moramo pogovarjati, kajti problematika, ki so jo v javni diskurz tokrat vrnile »mirne« protestnice pred ginekološko kliniko, je odraz dejstva, da liberalna demokratična družba ni neizogiben zgodovinski proces, temveč je (med drugim) produkt stalnega preizpraševanja javnopolitičnih problemov in dilem ter prizadevanja za skupni

Več …

Srbija na poti v evropsko neoliberalno dezintegracijo

V Srbiji so za april razpisane parlamentarne volitve, ki bodo že tretje v zadnjih štirih letih. Ker si želi premier Aleksandar Vučić utrditi lastni položaj in oblast Srpske napredne stranke (SNS) tako na republiški kot tudi na lokalni ravni, bodo parlamentarne in lokalne volitve potekale istočasno. Vučić želi, po lastnih besedah, dobiti mandat ljudstva za

Več …

Hrvaška za 21. stoletje

Po dolgem času mešetarjenja in neverjetnih preobratov je tudi hrvaška povolilna drama končana. Prišli so (vsaj deloma) novi obrazi, ki obljubljajo (neoliberalne) reforme in rehabilitacijo ustaštva. Premier je postal Tihomir Orešković: hrvaško-kanadski poslovnež, tehnokrat, kot naročen za bruseljsko tehnokracijo. Hrvaški jezik mu dela nekaj preglavic, a nič za to. Važno je, da govori mednarodno uveljavljeni

Več …

Kaj početi s pustom v racionalistični civilizaciji?

Cene marelične marmelade so v prejšnjem tednu pri vseh ponudnikih padale, kot bi šlo za tekmovanje. Napovedovale so tiste dneve v letu, ko se lahko za nekaj dni preobrazimo v karkoli, a se sodobni potrošniki največkrat preobrazimo zgolj v tisto, kar po znižani ceni ponujajo v veleblagovnicah. Praznovanje pusta in nadevanje mask v racionalni dobi

Več …

Intervju: dr. Blaž Vrečko Ilc

dr. Blaž Vrečko Ilc: »Harmonična družba in ideja harmonije sta v analizi družbe in politike izjemno nevarni. Takoj ko je harmoničnost postavljena kot izhodišče ali cilj, veš, kam to vodi. To so vedno koncentracijska taborišča ali gulagi. Druge možnosti ni«. Pogovarjali smo se z dr. Blažem Vrečko Ilcem, predstavnikom mlajše generacije slovenskih politologov. V branju

Več …

Decembrski pridevniki in ekscesi

Decembrski občutki, decembrske navade in celoten decembrski diskurz predstavljajo zanimiv fenomen in predmet analize za psihologe, ekonomiste, družboslovce, antropologe, etnologe ter druge strokovnjake, ki jih zanimata človekovo delovanje in vedenje tako v javni kot v privatni sferi. December je bogat tudi z vidika kulturnih, mitoloških, simbolnih in ideoloških form, ki vplivajo na človeške motive in

Več …

MI” IN “ONI” – Zakaj smo se zopet znašli v vojni?

Od sobote, 14. novembra, zjutraj je jasno, da smo v vojni. Gre za boj »nas« proti »njim«, za boj »svobodnega sveta«, kamor naj bi spadale ZDA, države članice EU in NATO, proti teroristom. Ključno pa je vprašanje, koga bo napadla ta nova »koalicija voljnih«. Tukaj se zadeve zakomplicirajo. Vojna proti terorizmu – že videno? 13.

Več …

Hetero sanje ali kdo se boji Ojdipovega kompleksa?

Predlagatelje decembrskega referenduma skrbi za prihodnost slovenskega naroda in demokracije. Če parafraziram: če novela ne pade, se nam obetajo generacije razvajencev in patoloških narcisov, ki ne bodo sposobni moralnega razsojanja, narod pa bo šel po zlu, saj se bo zaradi prenašanja homoseksualnih tendenc na otroke zmanjšala tudi rodnost. Spomnimo. V začetku marca tega leta je

Več …

Revni možgani … ups, časi

Pred kratkim, ob svetovnem dnevu boja proti revščini, so nas mediji spomnili na nekatere statistične podatke, posneli nekaj osebnih izpovedi, nas pozvali k solidarnosti in donacijam, takoj za tem pa se je »Sauronovo oko« usmerilo proti vzhodnim mejam naše države. Odzivi na aktualna dogajanja so kmalu odkrili obraz neke druge revščine, katere delež je, sodeč

Več …

Vsi zaposleni, vsi odtujeni

Nekatera švedska podjetja in sektorji že nekaj časa eksperimentirajo z uvedbo 6-urnega delovnika. Poskus je po eni strani usmerjen v preverjanje potencialnega izboljšanja učinkovitosti opravljane dejavnosti na delovnem mestu (zaradi možnosti večje koncentracije in splošnega boljšega psihičnega in fizičnega počutja zaposlenih), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer pa piše, da bi se lahko

Več …

Popotovanje po Srbiji: meje, begunci, ljudje

Spet je prišlo poletje. A tokrat je bilo vse drugače. Poleg tega, da se je pripravljal grški referendum, sem vedel, da bom kmalu srečal nekoga, ki je prišel z zelo oddaljenega Bližnjega vzhoda vse do severa Srbije. In ki hoče naprej. Madžarska je že pospešeno gradila ograjo na meji s Srbijo, slovenski premier je že

Več …

Nasilna akumulacija kapitala: drugačen pogled na razpad socialistične Jugoslavije

Nasilna akumulacija kapitala: drugačen pogled na razpad socialistične Jugoslavije Radovan Karadžić je bil na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu nepravnomočno obsojen na 40 let zapora. Za določene je to preveč, za druge pa veliko premalo. Po drugi strani je bil Vojislav Šešelj na istem sodišču oproščen na

Več …

Puntarska

PUNTARSKA Upornik spije dve skodelici kave, kadar je šef na sestanku in ob petkih odide iz službe deset do štirih. Ne hodi na cepljenja, če ni obvezno, ne gleda holivudskih filmov, ne stanuje na prijavljenem naslovu in prečka železniško progo tam, kjer piše “je smrtno nevarno”. Včasih pusti prazno plastenko na avtobusu pod sedežem in

Več …