RAZVOJ / NAPREDEK

Razvoj in napredek se zdita povsem samoumevna; če nič drugega čutimo, da vsi vemo, da si ju želimo v čim večji količini in čim prej, na vseh področjih. Toda razvoj in napredek nikoli nista bila brez svojih glasnih in včasih izrazito radikalnih kritikov. Niti nista običajno jasno in natančno definirana. Kaj je ekonomski razvoj? Kaj so kriteriji znanstvenega napredka? Kako opisati »družbeni razvoj«? Poleg teh je mnogo vprašanj še vedno odprtih glede vzrokov (ali časovne in geografske lokacije) epohalnega ekonomskega razvoja, ki je zajel velik del Evrope med 17. in 19. stoletjem, ki ga povezujemo s splošnejšim družbenim prehodom v modernost. Ko enkrat poznamo vrste, vzroke in posledice razvoja in napredka, lahko razmišljamo, zakaj ju nekateri zavračajo in zaničujejo (kaj natanko sploh problematizirajo), tako kot lahko razpravljamo, kako do več razvoja in napredka.

Številka Tribune, za katero tokrat zbiramo prispevke (in recenzije knjig), je namenjena tem in mnogim drugim povezanim temam. Zavoljo enostavnosti zbiranje prispevkov zopet pospremljamo s kratkim nizom iztočnic.

1. sklop – RAZVOJ:

različne teorije in pojmi razvoja (od ožje ekonomskega do širše družbenega),
teorije modernosti, prehoda in prehodov v modernost ter domnevnega obstoja mnogo modernosti,
evropocentrizem, kritike evropocentrizma in kritike kritik evropocentrizma,
»The Great Divergence« oziroma véliki razkorak v ekonomsko-vojaški razvitosti med zahodom in vzhodom od leta 1800 naprej,
sodobni proces modernizacije vzhoda oziroma globalnega juga,
znanstveni in tehnološki razvoj, njuni vzroki, posledice ter priložnosti in morebitne pasti,
razvoj kot ideologija,
itn.

2. sklop – NAPREDEK:

različni razsvetljenski pojmi napredka (npr. Condorcetov proti Lockovemu) ter njihove kritike in zagovori,
gibanje »protirazsvetljenstva«,
teorije in vrste napredka,
ideje o naravi znanstvenega napredka (npr. Kuhnova kritika zamisli o premočrtnem napredku v znanosti ter odzivi nanj),
moralni napredek, človekove in druge pravice, relativizem/univerzalizem,
itn.

Poleg izvirnih prispevkov zbiramo tudi krajše recenzije knjig, ki so izšle v zadnjih 10 letih.

Formalne omejitve:

citiranje po Chicago Manual of Style (glej prilogo s primeri);
pisava Times New Roman, velikost 12, razmik med vrsticami 1,5;
zgornja omejitev prispevkov je 8 strani, recenzije pa naj ne bodo daljše od 2–3 strani.

Prispevki se zbirajo do srede, 20. 4. 2018 (do polnoči), in sicer na e-naslovu tribuna.prispevki@gmail.com. Tematska številka bo izšla predvidoma v drugi polovici maja ali prvi polovici junija 2018. Na voljo smo vam za nadaljnja navodila in odgovore na vprašanja, ki bi jih morda imeli pred začetkom pisanja.

Prispevki bodo honorirani.