RUBRIKA
Danes smo Oppenheimer mi
Oppenheimerja sem prvič gledal v nabito polnem kinu na Dunaju. Vse razprodano. »Barbieheimer« je prava hollywoodska norišnica, komaj smo dobili proste sedeže. Ob eksploziji atomske bombe se je tresla dvorana,
Kdo se boji duševnega zdravja?
Mladi med prebiranjem zaskrbljujočih podatkov o porastu števila duševnih motenj in duševnih težav že skoraj apatično drsamo po zaslonu in se namenoma ali že avtomatizirano izogibamo ponovnemu izpraševanju našega lastnega
Kaj mladi sploh vemo o našem zdravstvu?
Vlada Roberta Goloba si je že ob svojem nastopu kot eno poglavitnih nalog mandata začrtala izboljšanje razmer v slovenskem zdravstvu. Dobro leto kasneje se kažejo prvi rezultati posegov in interventnih
O trojanskem konju filantropije
Dobrodelnost je velik biznis. Izvajajo jo ultramilijarderji, kot so Bill Gates in njegova nekdanja žena Melinda, humanitarni antikomunist in kvazi-nasprotnik prostega trga George Soros ali pa vodja multinacionalnega giganta Amazona
Kdor z delom ustvarja, naj tudi jé.
Status samozaposlenih v kulturi je v družbi, ki kljub nenehnemu propagiranju enakopravnosti in medsebojne solidarnosti deluje po principu »kdor ne dela, naj ne jé« že od nekdaj deležen posebnih razprav.
Lastništvo zaposlenih kot model lastništva prihodnosti
Marca letos je slovensko javnost pretresla novica, da so se tri leta po odprtju lakirnice v Hočah v Magni Steyr odločili, da zaradi »upada naročil« zapustijo Slovenijo in proizvodnjo preselijo
Tiskani pozdrav iz kuhinje
tribúniti se -im se nedov. (ú ȗ) pog. upirati se, argumentirano kritizirati: študenti se (tri)bunijo / pog., ekspr. kaj se pa tribuniš! Kljub očitkom starejših generacij o neizmerni razvajenosti se
Boj za neodvisnost na Afriškem rogu
Lansko pomlad je ameriški predsednik Joe Biden prekinil umik vojaških sil iz Somalije, ki ga je dve leti pred tem zaukazal njegov predhodnik Donald Trump. Konec aprila, ko je poslanec
***
Dnevi so dolgi jaz pa vedno krajši na obzorju spet žareča krogla zasaja v zemljo upanje. Tom Veber ilustracija: ©2023 Manca Žitnik
Zgodilo se je čisto blizu vas
20. aprila 1999 se je na srednji šoli Columbine v Koloradu zgodil pokol, v katerem sta Eric Harris in Dylan Klebold ubila 12 dijakov ter enega učitelja. Amerika je bila
Poletne blodnje
Svet se je po majskem praznovanju delavstva in zmage nad nacifašizmom ter veličastnega italijanskega triumfa Primoža Rogliča počasi vrnil v ustaljene tirnice. Francija se po marčevskih protestih, ki so jih
Palestina in Izrael: Zatreti v imenu varnosti
Petinsedemdeset let je življenje. In v Palestini danes že petinsedemdesetič obeležujejo katastrofo – Nakbo. Letos bo ta dan, ki govori o etničnem čiščenju palestinskega prebivalstva z njihovih domov ob nastanku
Trnova pot Vietnamske socialistične republike
V senci naglega vzpona Kitajske se skriva ogromen napredek njenega južnega soseda. Vietnam, ki ima nezavidljivo zgodovino kolonializma in krvavih vojn, navkljub vsem izzivom dosega osupljive rezultate rasti in razvoja. Kako mu to uspeva?
Vstanimo, v suženjstvo zakleti!
Po prvomajskih počitnicah Tribuna prinaša nov uredniški komentar, ki je minulim praznikom primerno delavsko obarvan.
Neznosna absurdnost vsakdana
Kako je serija, ki je v resnici o ničemer, ohranila svojo relevantnost in se s svojo edinstvenostjo obdržala med najpopularnejšimi televizijskimi produkti?
***
Prijetna petkova poezija o čarobnih poteh, na katere nas popelje branje.
Glas utišanim, pravice Izbrisanim!
Izbrisani bodo dobili spomenik, ne pa tudi reparacij. Kako danes razumeti izbris in kako popraviti krivice? Kakšno vlogo imamo pri tem mladi?
Ameriška policija in ekonomija kaznovanja
Čeprav se na prvi pogled zdi, da velja vzrok za “bogato” zgodovino ameriškega policijskega nasilja pripisati rasizmu, se je nujno poglobiti predvsem v strukturne značilnosti delovanja organa, kot tudi v razredno ozadje njegovih žrtev.
Spomladanska utrujenost in protireformacija
Aprilska mešanica domačega in tujega absurda, ki kljub lepo zvenečim obljubam in občasnim žarkom upanja postavi naša pričakovanja na realna tla.
Ko shinkansen zamudi
Zakaj smo neprestano nezadovoljni s svojim položajem in kako lahko ustavimo nepotešljivo produktivnost, ki jo od nas zahteva sodobna družba?
Rambo Amadeus, Balkan Boy
Jadranje, Evrovizija, večeri poezije, Unicef … Povest o balkanski glasbeni legendi, ki bi se za ceno originalnosti odpovedal tudi svobodi.
Končno spet cvetim
Izpovedna poezija, ki navkljub bolečini najde zavetje in upanje v spomladanskem prebujanju.
Tista groza
Občutek tesnobe, ki nas oblije, ko smo nanj najmanj pripravljeni, je včasih dovolj, da se na svoji poti povsem izgubimo ali pa se je naveličamo. Je smotrno pričakovati, da se ga bomo kdaj uspeli znebiti?
Jaz sem eden, vendar nas je tisoče
Delavski razred je v slovenski kulturi izjemno slabo zastopan, s čimer se poglablja tudi razkol med kulturniki in njihovim občinstvom. Ta začarani krog, katerega vzroki so predvsem strukturni in sociološki, je skorajda nemogoče prekiniti.
Zima odhaja, vojna ostaja
Končno je prišla (meteorološka) pomlad, ki ima v veliki meri vonj in okus prve obletnice krvave vojne v Ukrajini. Zelenski, novi moralni voditelj Zahoda, veliko potuje in lobira. Nemškega kanclerja
Po Latinski Ameriki (znova) lazi rdeča pošast …
Burno politično dogajanjev Latinski Ameriki je na oblast prineslo levičarske vlade, za katere so pričakovanja izjemno visoka, okoliščine pa vse prej kot enostavne. Bo skupna valuta korak v stabilnejšo prihodnost?
***
Nedelje, labodi in jazz. Poetična nostalgija o dragocenih trenutkih bližine, ki jih ne gre izpustiti.
Ali res živimo v najslabši dobi filma?
Quentin Tarantino pravi, da živimo v najslabši dobi filma. Zakaj to (ne) drži? Kakšno vlogo imajo izvirnost, tehnologija, trženje in ideologija?
Zakaj filozofirati
Prvi prispevek serije o filozofiji poskuša dognati, kaj sploh je razum in zakaj je tako pomemben ter zakaj je filozofija pravzaprav najbolj zanesljiva veda.
Pregled aktualne kinematografije
Kratek pregled filmov, ki jih ne gre spregledati. Od spolnih uslug do šolskih pobojev, od katalonskega podeželja do turškega letovišča, od “coming of age” drame do kriminalne srhljivke – tokratni izbor nudi nekaj za vsak okus.
Quo vadis, zdravstvo?
Jedrnat pregled ključnih izzivov slovenskega zdravstvenega sistema skozi oči mladega študenta, ki ga bo kmalu soustvarjal, hkrati služi kot napovednik tem, ki bodo obravnavane v nizu prispevkov o slovenskem zdravstvu.
Svečana otvoritev leta preizkušenj
Februarski uredniški komentar ponudi pikantne domače in mednarodne teme, ki so zaznamovale januar in s katerimi se bomo bržkone spopadali vsaj do decembra. Leto 2023 bo v marsikaterem pogledu leto preizkušenj.
Mladostništvo slovenske zunanje politike
Kolumna o odraščanju slovenske zunanje politike ter o prednostih in slabostih, ki jih prinaša »mladostništvo«. Tudi v luči feministične zunanje politike, o kateri se je v javnosti nedavno razplamtela razprava.
***
Zimska poezija izpod peresa Toma Vebra. “Glej kako sneži, kristal ob kristal …”
Kako (ni)sem postala hipijka 3/3
Zadnji del potopisa sklene pripoved z nostalgično noto in poda nekaj koristnih nasvetov za potovanje po Indiji.
Ljubim jo, a jo sovražim!
Vpogled v kaotični študentski vsakdan, ki vrzel med mladostjo in odraslostjo polni s pobegom iz realnosti in tesnobo.
Kako (ni)sem postala hipijka 2/3
Drugi del potopisa po Indiji odstira pogled v ritem in vzdušje oddaljene dežele, ki navduši, a tudi šokira.
Midva
»Rok ni bil moja prva ali druga ljubezen in tudi ne bo zadnja, vendar je ljubezen, ki me je v tem življenju najbolj zaznamovala.« Izpoved o tisti ljubezni, ki ni vedno v ospredju, a nikoli ne zbledi.
Kako (ni)sem postala hipijka 1/3
Prvi del potopisa po Indiji prevprašuje snovanje prelomnega potovanja v neznano ter voljo, sredstva in pogum, ki so za to potrebni.
O čem se razmišlja pred smrtjo
Gledališki dokumentarec Človek v morju publiki omogoča redek vpogled v pomorski vsakdan in jo prek presunljive osebne izkušnje nagovarja, da se vrednosti življenja zavemo šele, ko se to oddaljuje.
Tiha odpoved kot vljudna revolucija
Kar smo pred desetletji pojmovali kot služba, danes predstavlja skovanka “tiha odpoved”, ki odpira novo poglavje boja za delavske pravice.
Športno pranje katarskih grehov
Ko so navijaške strasti po nogometnem svetovnem prvenstvu nekoliko pomirjene, je čas, da se posvetimo pravemu zmagovalcu – Katarju, ki si je z nogometom poskušal oprati ugled.
Novo leto, nova napaka
Prvi uredniški pozdrav v sveže prebujeni Tribuni se ozre v burna minula leta in s pogledom na sedanjost poskuša negotovim napovedim prihodnosti dodati ščepec optimizma.
Neizrekljivo
Iz sosednje sobe se je razlegalo predirno vreščanje. Zaškripala je z zobmi in se obrnila na drugo stran, blazino pa si poveznila čez mastno sračje gnezdo na glavi. Vreščanje je
Koga imam najraje na tem svetu
Ležim na beli sterilni postelji. Pokrita sem z belo rjuho, ki smrdi po bolnišnici. Spodaj sem od pasu navzgor popolnoma gola. Malo me zebe in zelo mi je neprijetno. Taktično
(Ne)dokončano
Včasih sem ves čas govorila, da ne maram koncev, a sem bila zaljubljena v sončne zahode. Prezirala sem to, kako fant zapusti punco, kako varajoča žena razdre družino, kako sta
Propagandža
V zadnjih dneh je po spletu zaokrožil članek psihoterapevta dr. Uroša Perka o marihuani, v katerem razpravlja o škodljivosti te droge in o njeni napačni percepciji v družbi. Uvodoma se
Tom Veber: Čez vsa obzorja in sonca tja do konca
*** Hodi samo hodi odločno s pokončno hrbtenico dihaj globoko dokler te ne začnejo boleti pljuča ne glej nazaj glej naprej glej naprej. *** Gledaš v oblake ki se počasi
Tom Veber: pesem iz prihajajoče pesniške zbirke Do tu sega gozd
*** Zaspan dan se giblje pod mojim jezikom črni čaj pomešan z nekaj nedeljske melanholije se ljubi z nebom svetloba ob vznožju tvojih poraščenih prsi drsi čez moje prste ko
Tom Veber: Samoniklost vol. 2
*** Zdaj sem moder ptice so poletele na sever morje se ohlaja ne vem kam bi z vsemi obrazi drobnimi obrisi v skalovju svojega spomina voda je zrak popustila so
Dobrodelnost ni rešitev
Angleška Wikipedija milijarderja Billa Gatesa predstavi z besedami »poslovni tajkun, razvijalec programske opreme in človekoljub«. Zadnja beseda se nanaša na ničkoliko milijonov, če ne kar milijard, ki jih je Gates
Tom Veber: Trd kakor orkan
TRD KAKOR ORKAN sežeš med moje boke vem da me bo to zaznamovalo okrušilo vse odvečne črte in dihava globoko sopeva rasteva drug v drugega saje drsijo čez najino kožo
Manja Arnšek: Minevanja
Kuhinja Komorebi odstrne z mahom obrasle stoletne štore. Rdeča krogla nato še poslednjič ošvrkne Blegoševo desno lice preden se razlije v paleti lile čez nebo. Miklavž bojda peče piškote …
Ana Rakovec: Spominčice
*spominčica I pesa me je spominjala nanj tisti rahlo zatohel vonj kletnega stanovanja čutila sem ga globoko usidranega v drobovju silil je vame zažiral se je v moje telo tisto
Teroristični tokokrog
Na večer 2. novembra so svetovne medije in družabna omrežja preplavile informacije o terorističnem napadu v središču avstrijske prestolnice. Na šestih lokacijah so v napadih življenje izgubili štirje civilisti, nato
Tom Veber: Samoniklost
*** Videl sem vse kako se veter upogiba čez saharsko gorovje cvetenje češenj spomladi na Japonskem čutil sem zimo in oceane pod gladino svoje kože prečkal sem Rusijo prepešačil Kitajski
Tom Veber: Vagino si ovila v pesem čebeljih pikov
*** Vagino si ovila v pesem čebeljih pikov medenico v prastaro lubje v osrčju sramne kosti ti je pognalo perje ihtela si dolgo in glasno ko te je prebodel snop
Manja Arnšek: Jesenski utrinki
Minljiva lila Obličje leta izgoreva z masko v jesenskem listju – le-ta se preraja gnilo kot goba po dežju in se obledno blešči ob glavni frajli Plastiki skozi vitrino dunajske
Cantillonov učinek
»Koronakriza« ni povečala le pritiska na zdravstvene ustanove, bolnišnice in zdravstveno osebje, pač pa je pustila hude posledice tudi v gospodarstvu. Zato so gospodarski deležniki, kot so podjetja, banke, inštituti
Zlatko Blažič: Zgodovina moje heroinske odvisnosti
Zrno na zrno, pogača, fiks na fiks, komuna. Ko si enkrat navlečen droge, vse drugo izgubi ves pomen. Z vsako novo dozo se življenje navadno hitro, predvsem pa vztrajno krči
Rassija vol. 4
V svoji zavesti sem proti začetku poletja v globine zaprašenega predalčka že zatlačila in tako utišala svoj tok misli o ruskem hitrem vlaku izkušenj. Predvsem tiste, ki so se svitale
Nočni lov
Valovi so pomirljivo udarjali ob pomol in ustvarjali mehak šum, ki se je razlegal skozi nočni zrak. Luna je nežno osvetljevala sive tlakovce, veter pa je premikal veje dreves, da
Zaupajte stroki
Od začetka epidemije covida-19 marca letos je bilo v medijih in na socialnih omrežjih prelitega ogromno žolča o smiselnosti ukrepov, nevarnosti avtoritarizma, iskanju krivcev za nastalo situacijo in podobnem. K
Nedemokratičnost ameriške demokracije
Danes v Združenih državah Amerike potekajo predsedniške volitve, na katerih volivci izbirajo med dvema kandidatoma. Ni nujno, da bo kandidat z večjo podporo zares postal predsednik. Kako je to možno
Regulirani politiki
Zakaj bi morali politiki poznati osnove svoje biologije in kako se odzivajo na stres? Nedolgo nazaj je po spletu zaokrožil posnetek enega izmed politikov, v katerem je le-ta celoten slovenski
Politični aktivizem in resnica – pomanjkljivost festivala Grounded
V Ljubljani je med 20. in 22. avgustom potekal tridnevni festival Grounded. Festival združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Festival je ponujal bogat progresiven klubski in vsebinski program. Vsebinski
Odvisnica
»Čudakinja!« Knjiga ji je poletela iz rok. Sošolec ji jo je zbil iz rok, kar je sprožilo naval smeha med učenci. Preden je pobrala knjigo, so učenci že drug za
Od roke boga do božje roke* – 4 dimenzije svetega v nogometu
Transnacionalne paralele v dobi koronavirusa na primeru odnosa med nogometom in religijo Razlike v obnašanju ljudi po svetu med epidemijo covida-19 so izpostavile številne zanimive nacionalne kulturne vzorce. Prebivalci t.
Ni vse tako črno-belo
Lansko leto je na Oxfordski univerzi potekala debata na temo, ali je v današnjem svetu nemoralno biti milijarder. Pisatelj Anand Giridharadas je kot zagovornik teze v svojem govoru razložil, da
Kje je mama?
(PREDGOVOR) Rdeče in modre luči so utripale po tihem in temnem naselju. Tu in tam je kakšen sosed pokukal izza vrat, a nihče ni prišel na prosto. Za razliko od
Kritika kapitalizma kot navidezno svobodne alternative socializma
»Glavna skrb velikih individualističnih pisateljev je bila najti niz institucij, prek katerih bi se človek samostojno, po lastni izbiri in iz motivov, ki določajo njegovo običajno ravnanje, odločil prispevati čim
Biča vajeni
»kakšna je razlika med sedanjo in bodočo slovensko vlado? sedanja je benigna, bodoča pa maligna ha ha ha ha ha ha« (Semenič, 2011). Dobrodošli v Zlovenijo (uradno ime: Republika Zlovenija)!
Cerkev™
Ironično je, da če bi bil Jezus danes živ, zagotovo ne bi volil nobene od tistih strank, katerih privrženci ga najbolj častijo. Najverjetneje je šlo za človekoljuba, ki je svoje
embaLAŽa
Ko ljudje kritizirajo sodobno šolstvo, mislijo na podobo študentskega hedonista, Doriana Graya, katerega iluzija mladosti presega moralne okvire naše družbe. On je ideal vsakega večnega študenta, saj je do trenutka
Otok sredi virusa
Ves svet se bori z novim koronavirusom COVID-19 in vlade po svetu ena za drugo sprejemajo stroge ukrepe, ki onemogočajo vsakdanje življenje in nas pripravljajo na »življenje z virusom«. Vendar
Koronaironija
Sedeč na kavču, brez neposrednih obveznosti, ki presegajo vzdrževanje osnovne higiene, se mi nudi idealna priložnost, da končno ugotovim smisel koronavirusne panike. A kaj, ko je brezdelje smrt produktivnosti. Vsaj
Kontemplativna
Če nas je koronavirus česa naučil, nas je tega, kako krhke in gibljive so naše predstave o tem, kaj je sprejemljivo. Posamezniki smo razgaljeni pred avtoriteto državnih in zdravstvenih organov,
Piter
Na srečo sem zadnji svobodni vikend izkoristila za popotovanje z vlakom do Pitra. Doza kančka Evrope v žilo – ljubljene Italije, Nizozemske –, matematične logičnosti v napeljavi ulic, cest, kanalov
Dvosvetnost žensk
2. 4. Ne, ni bila prvoaprilska šala. Zadnje 3 tedne samoizolacije »po slovensko« imam prav otipljive prebliske, da se bom ravnokar zbudila iz neprijetnih sanj – zabrisuje se mi meja
Hribovska
In pred mano se je odprlo celo prostranstvo prihajajočih 3 tednov. Moskvo je zagrnila zanjo tako tipična kopa oblakov, ki ti ponuja zaplate modrega neba z okusom po pasjih piškotih
NAPREDEK IN RAZVOJ
Spletna izdaja revije Tribuna NAPREDEK IN RAZVOJ.
Ideologija / Država
Spletna izdaja revije Tribuna IDEOLOGIJA/DRŽAVA.
Po poteh okupirane Palestine
15. maja se Palestinci po vsem svetu (okoli 12,4 milijona ljudi) spominjajo t. i. nakbe oziroma »katastrofe«, ki se nanaša na etnično čiščenje in skorajšnje totalno uničenje palestinske družbe, ki
Šostakovič – človek, ki je spregovoril z glasbo
Človek je v nekem trenutku sposoben izreči karkoli; iz njega izsiljena beseda zgradi določen svet, ki nujno ne pripada njemu samemu, temveč nekomu, ki od njega zahteva nemogoče – spregovoriti
Znanost, objektivnost, racionalnost
Spletna izdaja revije Tribuna ZNANOST, OBJEKTIVNOST, RACIONALNOST.
Vzroki oktobrske revolucije
Komunistične revolucije naj bi se z največjo mero verjetnosti in uspešnosti zgodile v kapitalističnih družbah, ki imajo predvsem ogromen in ekonomsko izkoriščan delavski razred ter so že zdavnaj doživele industrijsko
Španska državljanska kriza
V času španske državljanske vojne, ki je potekala v obdobju med letoma 1936 in 1939, se je general Franco odločil, da bo Kataloniji odvzel avtonomijo in si jo tako popolnoma
Šok terapija na ulicah Venezuele
Po ulicah Venezuele se širi duh Miltona Friedmana; ta duh se širi kakor veter razcapanih podob ameriških sanj, ki so v preteklem stoletju teptale suverenost prenekaterih dežel. Ameriški vojaški in
Narava in družba
Številka Tribune, ki je pred vami, se ukvarja z vprašanjem »narave« in »kulture«. Ugotavlja, kako sta ta pojava med seboj povezana, kako učinkujeta in oziroma ali se morda med seboj tudi izključujeta. Velika večina bralcev verjetno ve, kaj je
kultura, kaj pomeni in kakšno vlogo igra v
Analitični ali »buržoazni« marksizem?
Kritične sodbe o pojmovni in empirični uspešnosti marksistične teorije so lahko predvidljive in precej neproduktivne, tako da s časom postanejo frustrirajoče. Nekateri tipi takšnih kritik so vendarle zanimivi. Kadar ne
Ekonomija in družba
Če se je v prejšnji tematski številki1 Tribuna ukvarjala s prikazom prepleta silnic ekonomije, politike in družbe na primeru študentskih nemirov leta 1968, smo se tokrat odločili, da na te strukture pogledamo s pomočjo bolj ali manj uveljavljenih družboslovnih in humanističnih razlag.
Rumi: njegovo življenje in naše oživljanje
Opazuj nekoga, ki ne meri in šteje, ki ne stremi k temu, da bi bil bogatejši, ki se ne boji izgub, ki ga tudi lastna osebnost ne zanima – Ta
Navodila za življenje
Eden od odzivov na bivanje v družbi hitro spreminjajočih se trendov, novih spoznanj in izumov na najrazličnejših področjih, ki vplivajo na percepcijo realnosti ter na psiho sodobnega človeka, je obračanje
Vstop v psihoanalizo
Uvod Za tiste, ki jih zanima vstop v psihoanalizo, bi bilo najbolj primerno, če bi najprej prebrali Interpretacijo sanj ([1899] 2000), saj gre za prebojno monografijo v več pogledih. Interpretacija
Družba strahu in sovraštva
Sinclair Lewis je nekje zapisal, da bo fašizem v ZDA prišel s križem in ovit v zastavo … Da bi uzrli pravi pomen in težo njegovih besed, nam ni treba
Preden potrka na vrata
V Cankarjevem domu sem v marcu ujela zadnjo ponovitev predstave Vojna in mir v tem delu sezone. Režiser predstave Silviu Purcărete je na oder postavil fragmente iz Tolstojevega romana, ki
(Za)kaj praznujemo danes?
Kot je v navadi že nekaj let, so dnevi okoli 8. marca, mednarodnega dneva žensk, polni javnega razglašanja takšnih in drugačnih statistik, ki nam o položaju žensk oziroma o stopnji
Živeti v najboljšem izmed možnih svetov; apel proti strahovladi!
V času, ko tehnološki napredek sili v vesolje in vse bolj prodira v neskončna prostranstva zvezdnate črnine, v času, ko se človek vse bolj oddaljuje od naravnega sveta, v katerega
»We feel Melania« ali Kako prodajati Slovenijo
Še pred kratkim je bila Sevnica tipično neopazno slovensko mestece, danes pa ga simbolna vrednost Melanije Trump spreminja v najbolj poetično opisan kraj v Sloveniji. Panorama Sevnice že krasi prvo
Danes ni 25. november
Danes ni 25. november niti se ne piše leto 1960. Tistega novembra, skoraj 57 let nazaj, so se tri (od štirih) sestre Mirabal (znane tudi kot Hermanas Mirabal oziroma Las
Biopolitika, rasizem in begunci
V parlamentarno proceduro je vložen nov predlog zakona o tujcih. Kot je izpostavilo že več pravnikov, predlog zakona vsebuje določene dele, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in mednarodnimi
Nov! komentar
Nedolgo nazaj je spektakel na nebu naznanil, da se začenja nekaj novega. Vsilil se mi je občutek, da še nisem pripravljena. Zdelo se mi je, kot da mnogi začenjajo z
Hafis: zbirka Zapleši z menoj
Hafis je bil rojen leta 1320 v Širazu, “mestu pesnikov”, pod imenom Šems-ed Din Muhamed. Bil je sodobnik Chaucerja, leto pred njegovim rojstvom pa je umrl Dante. Oče mu je
Tribuna maj ’68
leto 1968, leto velikih turbolenc, ki je ostalo v spominu predvsem zaradi študenstkih demonstracij, ki so bile, lahko bi rekli, eden od znanilcev, da je povojni konsenz tako na liberalnokapitalističnem Zahodu kot tudi realsocialističnem Vzhodu zgrajen na trhlih tleh.
Osamljeni planet
Če vam pri blaženju občutka osamljenosti ne pomaga skrolanje po Facebooku, prepevanje o tegobah skupaj z Bobbyjem Vintonom, The Police ali Céline Dion, vam bo mogoče pomagala družba dvometrskega napihljivega
Za naše mlade dame: Za vse pretepene in ponižane ženske sveta
Drama Za naše mlade dame se dotika mnogoterih plasti družinskega in družbenega življenja, na plan prinaša potlačene, zamolčane in skrbno skrite negativne indice današnjega sveta. Slovenska igralka in dramatičarka Dragica
Japonska – Zapisi o drugačnem, a enakem svetu
Za večino Evropejcev je Japonska dežela sušija, tehnologije in samurajev. V resnici se nam namreč zdi preveč oddaljena in nepomembna za naš vsakdanjik ali pa kar celo življenje, da bi
Ko se lupina na ogled postavi …
Maja Pelević, beograjska dramatičarka, je z leta 2005 izdano dramo Pomarančna koža zajela položaj sodobne ženske, ujete v primežu hitrega načina življenja in težnje po ohranitvi ženskega telesa kot objekta
Upor ameriških staroselcev in ameriški rasizem 2.0
Si predstavljate, kako bi reagirali, če bi oblasti naznanile, da bo skozi pokopališče, skozi zemljo, ki je za vas svéta in kjer so pokopani vaši bližnji, potekal naftovod, ki ne
Aktualnost Brechtovega ustvarjanja
»Mann muss so radikal sein, wie die Wirklichkeit.« Pred kratkim je pri založbi MGL izšla knjiga Darka Suvina z naslovom Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma, kjer so zbrani izredno zanimivi
Vonj po minljivosti
Povprečen posameznik skozi življenje krmari precej neobremenjeno glede vprašanja svojega obstoja, svoje biti in poslanstva, vse dokler ga okoliščine ne spodbudijo v razmišljanje o lastni minljivosti (ali minljivosti bližnjega), kar
Neoliberalno gospostvo in odziv »levice« na krizo
Po koncu zgodovine je prišlo do zelo povednega preobrata: »levica« oziroma socialdemokratske stranke so se začele pomikati vse bolj v desno; še bolj pomembno, neoliberalna teorija in praksa je postala
Let’s talk about Love, baby ali Ljubezen v času kapitalizma
Čemu vse danes pravimo ljubezen? Danes so ljubezen sanje mladih deklic, ki so se od rojstva igrale s punčkami, vadile materinjenje in ženskost, bile vzgajane v tradiciji, da jim nekaj
Znanje med javnim in zasebnim ali Osnovnošolska bitka za mlado gardo
Ministrica Maja Makovec Brenčič obravnave interpelacije, ki jo je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, sploh še ni dočakala, pa je ista poslanska skupina že pripravila tudi interpelacijo zoper celotno
Nacizem in neoliberalizem – reševanje kapitalistične formacije
Begunci prihajajo, migracije so napol kriminalizirane, hkrati pa se po celem svetu razraščajo različne nacistične in fašistične skupine. Še več – kot posledica popolnoma zgrešenih javnih politik elit, ki so
Iztirjeni čas
Phillip Dick je poleg Iztirjenega časa napisal tudi roman Človek v visokem dvorcu, v katerem se srečamo s prikazom alternativne zgodovine, simulacije neke nove resničnosti, ki bi lahko nastopila, v
Tragičnost v poeziji Srečka Kosovela: tragično proti sodobnemu
I V svetu podivjanega razvoja, kjer eksponentno spreminjamo vse, kar je bilo in ne bi smelo ostati, smo aktivirali globalnega človeka. Z njegovim nastopom je umrl individuum, unikat, saj je
Težavnost kritiziranja
Kritiziranje vladajočih predstavlja preprosto in potrebno opravilo, ki, se zdi, združuje prijetno s koristnim. Tudi kritiziranje oblasti se zdi enostavno, dokler oblast razumemo kot sinonim vladi. Nasprotno se zdi kritiziranje
Ogenj, rit in kače niso za igrače
»Ženske so imele spolnost za eno najhujših pokor, ki jim jih je naložil Bog. Zato, da bi jih možje pustili pri miru, so bile pripravljene storiti marsikaj. Eden dobronamernih nasvetov,
Emancipirane barbike?
Podjetje Mattel je v začetku poletja na trg poslalo novo plastično punčko, ki naj bi v novi podobi in vlogi pomagala preseči nekatere “kikse” v zamišljanju prejšnjih tovrstnih produktov. Podjetje,
Pocestnica: Dekle na motorju
Svetovno znana popotnica in motoristka, po izobrazbi biologinja, predvsem pa ljubiteljska pisateljica ter kolumnistka Benka Pulko je nase opozorila že v 90. letih prejšnjega stoletja. Učbenike in zvezke – službovala
Mojca Kumerdej: Krst nad Triglavom
Slovenski šolski sistem je tako egocentrično zasnovan, da še vedno temelji na preučevanju ustaljenih kanoničnih del, pri čemer najbolj cenjena mesta zasedajo Cankar, Prešeren, Tavčar idr. S tem ne bi
Sentimentalni roman
Eden izmed glavnih predstavnikov sloga novega romana, postmodernistične proze (in erotične visoke literature) dvajsetega stoletja je bil gotovo Alain Robbe-Grillet. Rojen leta 1922 v družini inženirjev in znanstvenikov se je
Človek v visokem dvorcu
Pisalo se je leto 1962. Svet je bil na vrhuncu hladne vojne, kubanska raketna kriza je bila za vogalom, zagnani avtor Phillip K. Dick pa je izdal roman, za katerega
O gluhosti in drugih okvarah državnih oblastnikov
Za intenzivnost naslavljanja težav, ki nam jih povzročata življenje in delovanje v naši skupnosti in državi, so v zadnjem času zopet poskrbeli protesti. Zdi se, da je ta način, ki
Dobrodošel, fašizem, svoboda kapitalu
Po svetu poteka izenačevanje vseh totalitarizmov, kamor tehnokrati, liberalci in »realpolitiki« prištevajo nacizem, fašizem in predvsem »komunizem«. To privede do relativizacije zgodovine in spreminjanja kolektivnega spomina, predvsem pa do zmanjševanja
Ob jubileju
OB JUBILEJU Se spomniš, ko sva se spoznala, ti že modra, jaz pa mlad in zaletav, oba utrujena od preteklih zvez, sva iskala nekaj bolj ustreznega, nekaj bolj intimnega, nekaj
Konoplja lahko reši svet, marihuana pa ga lahko pozdravi!
V informacijski dobi imamo na voljo nešteto informacij in podatkov o praktično vsem, kar si je moč zamisliti. Naši receptorji so vsakodnevno bombardirani s takšnimi in drugačnimi informacijami in rečemo
Marihuana – zvesta spremljevalka glasbenikov
O tesni povezavi med uporabo drog in ustvarjanjem glasbene umetnosti smo lahko poslušali in brali že večkrat. Zares majhno je namreč število največjih glasbenikov, ki se niso predali skušnjavi in
Zakaj je konoplja problem?
Konopljo poznamo kot eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu, v zadnjem času pa v ospredje spet vse bolj prihajajo rezultati raziskav, ki jo predstavljajo kot izjemno rastlino, ki zaradi svojih
Boj za marihuano
Marihuana je rastlina, ki spremlja človeka že zelo dolgo. Ni bila vedno prepovedana; pravzaprav je prepoved izjemno kratkega daha v razmerju do tega, koliko časa jo človeštvo kot rastlino uporablja
Prohibicija slepi
Ironija je, da v sodobnem t. i. svobodnem zahodnem svetu cenzura besede in slike v splošnem velja za politični in moralni anahronizem, ki ga zavračajo vsi politiki in intelektualci, medtem
Amerika: dežela »čudežnih« tabletk in zgolj postopne legalizacije marihuane
ZDA predstavljajo vodilni svetovni trg v porabi zdravil, saj so v letu 2014 dosegle kar 43-odstotni delež vse svetovne porabe zdravil na trgu. Glavni razlogi za to, da je ameriški
Somrak ideje Evropske unije in grška tragedija
Somrak ideje Evropske unije in grška tragedija Prizorišče dogajanja: Grčija. Prejšnje poletje je bila Grčija dokončno »žrtvovana« in ponižana za profite nemških in francoskih bank . Letošnjo pomlad pa se
Tolerirati inu protestirati
Ko se v družbi vsake toliko pojavi problem, ki sproži burnejši odziv javnosti, se kot odgovor nanj občasno zvrstijo protesti. Nemalokrat so ti reakcija drug na drugega. Nakopičena jeza se
Konoplja lahko reši svet, marihuana pa ga lahko spremeni
V informacijski dobi imamo na voljo nešteto informacij in podatkov o praktično vsem, kar si je moč zamisliti. Naši receptorji so vsakodnevno bombardirani s takšnimi in drugačnimi informacijami in rečemo
Zakaj je konoplja problem ?
Konopljo poznamo kot eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu, v zadnjem času pa v ospredje spet vse bolj prihajajo rezultati raziskav, ki jo predstavljajo kot izjemno rastlino, ki zaradi svojih
Glasbene kvote: možnost za napredek ali le vsiljevanje brez kvalitete
Leta 2016 je koalicija predlagala nov zakon o medijih, ki bo urejal odstotke slovenske glasbe, predvajane na radijskih postajah, in reguliral sovražni govor na spletnih medijih. Za kaj pa v
Ženska ob ženski
Občudujem dela, ki moje védenje povzdignejo na raven zavedanja. To so dela, ki tisto, kar že vem (iz izkušenj v vsakdanjem življenju), predstavijo v (preprosti) celoti in mi pomagajo na
19. STOLETJE: ŽENSKA vs. MOŠKI
Leta 1888, ko je Avgust Strindberg svetu ponudil Gospodično Julijo ter je do znamenite in do žensk žaljive ter pristranske Weiningerjeve študije spolov Spol in značaj manjkala več kot dekada,
Boj za odpravo suženjstva in zametki sufražetstva
Sue Monk Kidd je z najnovejšim delom In dobila je krila – ki je v slovenskem prevodu izšlo pri založbi Mladinska knjiga – zarezala globoko v ameriško zgodovino in sramotno
Se bliža čas, ko bo Ajshilova tragedija spet aktualna
Ajshil je s svojo tragedijo Peržani opozoril na nekaj, kar se bo kasneje v zgodovini nenehno ponavljalo, kar se bo človeštvu dogajalo vedno znova in znova. Opozoril je – in
Hvala za splav
Spet se moramo pogovarjati o tem. In zares se moramo pogovarjati, kajti problematika, ki so jo v javni diskurz tokrat vrnile »mirne« protestnice pred ginekološko kliniko, je odraz dejstva, da
Srbija na poti v evropsko neoliberalno dezintegracijo
V Srbiji so za april razpisane parlamentarne volitve, ki bodo že tretje v zadnjih štirih letih. Ker si želi premier Aleksandar Vučić utrditi lastni položaj in oblast Srpske napredne stranke