Komunistične revolucije naj bi se z največjo mero verjetnosti in uspešnosti zgodile v kapitalističnih družbah, ki imajo predvsem ogromen in ekonomsko izkoriščan delavski razred ter so že zdavnaj doživele industrijsko revolucijo in imajo zato izrazito razvito tehnologijo. Klasična ideja je, da imajo delavci (za razliko od kmetov) močan interes za komunistično revolucijo, strukturno zmožnost, da […]
Vzroki oktobrske revolucije Read More »
V času španske državljanske vojne, ki je potekala v obdobju med letoma 1936 in 1939, se je general Franco odločil, da bo Kataloniji odvzel avtonomijo in si jo tako popolnoma podredil. S tem ukrepom se je pričela dolga doba zatiranja katalonske kulture, jezika in samoupravne politike, ki je trajala vse do smrti generala Franca leta
Španska državljanska kriza Read More »
Po ulicah Venezuele se širi duh Miltona Friedmana; ta duh se širi kakor veter razcapanih podob ameriških sanj, ki so v preteklem stoletju teptale suverenost prenekaterih dežel. Ameriški vojaški in ekonomski zločini postajajo še posebno očitni in aktualni v 21. stoletju – prav danes se namreč pred nami razprostirajo vse podobe zločinov neoliberalnih eksperimentov, ki
Šok terapija na ulicah Venezuele Read More »
Številka Tribune, ki je pred vami, se ukvarja z vprašanjem »narave« in »kulture«. Ugotavlja, kako sta ta pojava med seboj povezana, kako učinkujeta in oziroma ali se morda med seboj tudi izključujeta. Velika večina bralcev verjetno ve, kaj je
kultura, kaj pomeni in kakšno vlogo igra v
Kritične sodbe o pojmovni in empirični uspešnosti marksistične teorije so lahko predvidljive in precej neproduktivne, tako da s časom postanejo frustrirajoče. Nekateri tipi takšnih kritik so vendarle zanimivi. Kadar ne gre za a priori in absolutno zavračanje marksizma zaradi njegovih neprijetnih levičarskih političnih implikacij – torej, kadar ne gre za dogmatično vrednotno zgražanje nad marksizmom
Analitični ali »buržoazni« marksizem? Read More »
Če se je v prejšnji tematski številki1 Tribuna ukvarjala s prikazom prepleta silnic ekonomije, politike in družbe na primeru študentskih nemirov leta 1968, smo se tokrat odločili, da na te strukture pogledamo s pomočjo bolj ali manj uveljavljenih družboslovnih in humanističnih razlag.
Ekonomija in družba Read More »
Opazuj nekoga, ki ne meri in šteje, ki ne stremi k temu, da bi bil bogatejši, ki se ne boji izgub, ki ga tudi lastna osebnost ne zanima – Ta je svoboden.[1] Jalāl ad-Dīn Muhammad Rūmī (Dželaludin Rumi) se je rodil v 13. stoletju (1207–1273) na ozemlju današnjega Afganistana, velik del svojega življenja pa je
Rumi: njegovo življenje in naše oživljanje Read More »
Eden od odzivov na bivanje v družbi hitro spreminjajočih se trendov, novih spoznanj in izumov na najrazličnejših področjih, ki vplivajo na percepcijo realnosti ter na psiho sodobnega človeka, je obračanje posameznika k strokovnjakom za smisel. Ti predstavljajo novo oporo posamezniku, ki je izgubil zaupanje v tradicionalne institucije in primarne vire avtoritete. A zavračanje delovanja v
Navodila za življenje Read More »
Sinclair Lewis je nekje zapisal, da bo fašizem v ZDA prišel s križem in ovit v zastavo … Da bi uzrli pravi pomen in težo njegovih besed, nam ni treba pogledovati onkraj, čez lužo; biti priča ustanavljanju določenih političnih strank, ki ideološko-politično spadajo v čas nazadnjaštva srednjega veka in ki vztrajajo v zablodi, od nas
Družba strahu in sovraštva Read More »
V Cankarjevem domu sem v marcu ujela zadnjo ponovitev predstave Vojna in mir v tem delu sezone. Režiser predstave Silviu Purcărete je na oder postavil fragmente iz Tolstojevega romana, ki se sprva zdijo precej raztreseni, tok, kompozicija in dolžina predstave pa od gledalca zahtevajo veliko mero zbranosti in pozornosti. Morda povsem brez namere je predstava
Preden potrka na vrata Read More »