Tom Veber: Samoniklost

***

Videl sem vse

kako se veter upogiba

čez saharsko gorovje

cvetenje češenj

spomladi na Japonskem

čutil sem zimo in oceane

pod gladino svoje kože

prečkal sem Rusijo

prepešačil Kitajski zid

in odrinil na zahod

do Portugalske

do konca sveta

pogreznil sem se do izvora

med slone

in svoje strahove

moj obraz

moj spomin

je odseval v ogledalih

 

v mojih podplatih

se je zapisalo

potovanje.

 

 

***

Bral sem v luno

in se lomil

preko hrbtov kačjih

pastirjev med žabji mrest

sem spravil zvezde in lunine

krajce se skril v bazen

odmevov in se zataknil v šahovnici

vesolja kjer dežuje

svetlobo in ugasle

ljubimce z Warholom

sem razglabljal o konceptualni

umetnosti in mu pribil

trdnjavo na čelo.

 

 

***

Dorian je lep

dovolj lep zame

kotički ust obrnjeni v nebo

mošus v besedi

lasje nebesa oblakov vejevje.

 

 


Tom Veber (Maribor, 1995) je pesnik, performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah Poetikon, Dialogi, Mentor, Literatura, Apokalipsa, Rast in v radijski oddaji Literarni nokturno. Sodeluje na pesniških slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je zmagovalec Pesniške olimpijade 2018, finalist Pesniškega turnirja 2019 in zmagovalec tekmovanja za najboljši prevod emoji pesmi 2020 (Slovenski dnevi knjige). Njegove pesmi so bile objavljene na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Franciji, Nemčiji, Rusiji in na Kitajskem. Izdal je pesniško zbirko Točka preloma (2019). V letu 2019 je postavil pet razstav, v katerih se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije. Urednikuje spletno platformo Stigma, ki je namenjena povezovanju in promociji LGBTQIA+ umetnic_kov, v sodelovanju z MKC Črka in organizacijo Maribor skozi rožnata očala pa pripravlja izbor mlade slovenske LGBTQIA+ literature, ki bo izšel v prihodnjem letu.