Politični aktivizem in resnica – pomanjkljivost festivala Grounded

V Ljubljani je med 20. in 22. avgustom potekal tridnevni festival Grounded. Festival združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Festival je ponujal bogat progresiven klubski in vsebinski program. Vsebinski del festivala se je letos odvijal na temo resnice. Na festivalu so se odvijali pogovori, v katerih se je razmišljalo o resnici v različnih družbenih kontekstih. Zanimiv festival si vsekakor zasluži pohvale, denimo zato, ker v prostor prinaša napredne vsebine. Ima pa vsebinska zasnova festivala tudi pomanjkljivost.

Psihološko proučevanje presojanja in odločanja že mnogo desetletij odkriva ogromno število različnih kognitivnih zmot in pristranskosti. Ljudje se v ogromno presojah in odločitvah na veliko načinov predvidljivo motijo in so predvidljivo pristranski. Na področju politične psihologije že več desetletij potekajo eksperimentalne raziskave, ki pristranskost povezujejo s političnimi prepričanji. Obstoj politične pristranskosti je bil v različnih oblikah in kontekstih dokazan večkrat. Ljudje selektivno preferirajo informacije, ki so z njihovimi prepričanji skladnejše [1], [2], [3] in politične informacije tudi pristransko ocenjujejo [4], [5]. Pojmovno in metodološko najprepričljivejša je raziskovalna tradicija, ki v raziskavah uporablja psihološki učinek uokvirjanja. Učinek uokvirjanja je pristranskost pri presojanju in odločanju, ki se kaže, ko so možnosti predstavljene z negativno ali pozitivno konotacijo. Oglejmo si primer.

Cohen [4] je ameriškim udeležencem raziskave, ki so se identificirali kot demokrati ali republikanci, predstavil identične socialne reforme z informacijo, da jih je podprla večina demokratov ali republikancev v ameriškem kongresu. Naključni polovici udeležencev je predstavil, da reforme podpira velika večina demokratov, drugi polovici pa, da reforme podpira velika večina republikancev. Člani katere politične stranke so podprli reformo, je bil torej okvir predstavljenih reform. Rezultati študije [4] so pokazali, da so skoraj vedno tako demokrati kot republikanci izrazili naklonjenost enaki reformi le v primeru, če so jo podpirali člani stranke, s katero se identificirajo. Učinek uokvirjanja je v tem primeru pristranskost: na (ne)naklonjenost udeležencev raziskave enaki reformi je vplivala informacija o podpornikih reforme, ne pa vsebina politične reforme. Udeleženci raziskave so reformo ocenili pristransko, ker so se pri oceni zanašali na informacije, ki za oceno reforme niso relevantne.

S podatki več študij s tovrstno metodologijo je bila politična pristranskost zelo prepričljivo dokazana v metaštudiji [5]. Raziskovalci so preiskali več bibliografskih baz in z izločitvenim kriterijem iz približno 1500 znanstvenih člankov izbrali 38 znanstvenih člankov, iz katerih so pridobili 51 študij. Raziskovalci so izbrali študije, ki udeležencem raziskav predstavljajo različne vrste političnih informacij, ki se nanašajo na veliko različnih političnih tem in merijo politično prepričanje na različne, a zelo primerljive načine. Ugotovitve metaštudije [5] so pokazale, da eksperimentalni podatki zelo konsistentno dokazujejo učinek politične pristranskosti. Ljudje na obeh straneh političnega spektra ugodneje ocenjujejo informacije, ki njihova prepričanja ali zavezništva podpirajo, kot informacije, ki njihova prepričanja ali zavezništva izzivajo – in to v enaki meri [5].

Festival Grounded je letos odkrito združeval politični aktivizem in resnico. Politični aktivizem zahteva opredeljenost in dokaj izdelano predstavo o tem, kakšna je družba – politični aktivizem zahteva pristranskost. Znanost poskuša priti do resnice s testiranjem vseh utemeljenih razlag, politični aktivizem pa resnejše soočenje z nekaterimi utemeljenimi razlagami navadno ignorira. Z aktivističnim načinom mišljenja se resnici ljudje ne izognejo, se pa nepristranski znanstveni način mišljenja in aktivistični način mišljenja razlikujeta v tem, da je znanstveni način mišljenja bolj odprt za različne razlage. Znanstveni način mišljenja zahteva precejšnjo mero odprtosti, ki jo prinašata nevednost in negotovost o eksperimentalno nejasnih ali nepreverjenih hipotezah. Znanstveni način mišljenja svet razume v skladu z rezultati znanstvenih eksperimentov, aktivistični način mišljenja pa zavzema opredeljeno stališče, četudi so ugotovitve znanstvenih študij izjemno mešane.

Ugotovitve znanstvenih študij, kar se tiče obstoja politične pristranskosti, niso mešane. Pomanjkljivost festivala Grounded je torej omejujoča podmena zasnove festivala, ki jo zahteva politični aktivizem. Zasnova festivala omejuje možnosti za radikalnejše spremembe mišljenja in tudi možnosti za spoznavanje resnice. Ljudje težje spoznajo resnico, če so zaprti v okviru aktivističnega mišljenja, ker aktivistično razmišljanje omejuje spoznavne možnosti. Festival Grounded seveda ni znanstvena konferenca, vendar bi opisano pomanjkljivost festivala popravila že politično večstranska vsebinska zasnova festivala – četudi omejena s političnim aktivizmom več strani.

Vsebinska zasnova festivala vsekakor do neke mere tudi razširja možnosti za spremembo mišljenja in za spoznavanje resnice. K temu so prispevale vse okrogle mize in delavnice festivala. A tovrstni pozitivni doprinos ne izključuje potencialne možnosti za vsebinski napredek zasnove festivala.

 

 

J. P.

 


[1]          E. Bakshy, S. Messing, in L. A. Adamic, “Exposure to ideologically diverse news and opinion on Facebook,” Science, vol. 348, pp. 1130-1132, 2015.

[2]          J. A. Frimer, L. J. Skitka, in M. Motyl, “Liberals and conservatives are similarly motivated to avoid exposure to one another’s opinions,” Journal of Experimental Social Psychology, vol. 72, pp. 1-12, 2017.

[3]          P. Barberá, J. T. Jost, J. Nagler, J. A. Tucker, in R. Bonneau, “Tweeting From Left to Right,” Psychological Science, vol. 26, pp. 1531-1542, 2015.

[4]          G. L. Cohen, “Party Over Policy: The Dominating Impact of Group Influence on Political Beliefs,” Journal of Personality and Social Psychology, vol. 85, pp. 808-822, 2003.

[5]          P. H. Ditto, B. S. Liu, C. J. Clark, S. P. Wojcik, E. E. Chen, R. H. Grady, et al., “At Least Bias Is Bipartisan: A Meta-Analytic Comparison of Partisan Bias in Liberals and Conservatives,” Perspectives on Psychological Science, vol. 14, pp. 273-291, 2019.