Svetovno znana popotnica in motoristka, po izobrazbi biologinja, predvsem pa ljubiteljska pisateljica ter kolumnistka Benka Pulko je nase opozorila že v 90. letih prejšnjega stoletja. Učbenike in zvezke – službovala je kot učiteljica – je zamenjala za motor in svobodo. Nič več ali manj, z zvestim jeklenim sopotnikom je prepotovala svet. V treh letih je v soncu, snegu in dežju doživela praktično vse. Svoje spomine in dogodivščine je prelila tudi na papir. Pocestnica – podnaslovljena kot življenjski potopis – je iskriva pripoved o Benki, pogumni zvedavi deklici, ki odrasla živi svoje sanje. Večji del knjige temelji na popotniških doživetjih, v katere se infiltrira Benkin življenjski nazor, predvsem pa iz zapisa tli neustavljiva želja po življenju. Pisateljica namreč ni instant turistka, opremljena s fotoaparatom in modernim kovčkom ter nastanjena v enem izmed mondenih, a brezosebnih hotelov. Benka je popotnica z veliko začetnico, prava avanturistka, ki se včasih zbudi zraven še kako živega aligatorja, spet drugič pa si deli platneno streho z naključnimi popotniki.
Ni sentimentalna in ne pozna olepšav; v knjigo zaprede klopčič otroških spominov, a vedno ostane – tako kot se je na kratko opisala kot učiteljica – realna. Iskreno govori o ljubezni do družine, smrti najbližjih, ki se ji žal ne izogne tudi daleč v širnem svetu, iskreno pripoveduje o prepotovanih državah, boleznih, ki so jo pestile, moških, ki so jo, samo samcato, obletavali … Močna je in pokončna, z obilico humorja ter iznajdljivosti se spopade z birokratskimi težavami in napornimi ljudmi. ˝Tisti, ki mislijo, da sem bila vsa leta na počitnicah, se seveda motijo. Potovanje nima s počitnicami nobene zveze. Počivati je mogoče samo na mestu, prestavljanje z ene na drugo lokacijo pa je celo zahtevnejše delo kot hoja v službo, ki bi po tej kategoriji tudi morala kandidirati za počitnice.˝ (Pulko; 2007: 164) A Pocestnica ni priročnik za avanture željne popotnike, ne opozarja pred prepadi, slabimi cestami, rigidnim birokratskim kolesjem. Ne, Pocestnica je svojevrsten dnevnik, ki se je transformiral v potopis. Svet, kakor ga je Benka izkusila, je namreč samo njen, unikaten. Naslednjega popotnika čaka spet drugačen, a enkraten. Resda se mestoma najdejo pasusi, ki bralca lahko veliko naučijo o sami maniri potovanja (biti popotnik, ne turist), o komunikaciji in odgovornosti, a življenje zunaj meja naj izkusi vsak na svoji koži! B. Pulko v svojem ˝kovčku˝ ne hrani kozmetičnih preparatov, kičastih spominkov ali kupa oblačil; prenosnik, telefon, beležke in knjige so njena stalnica, ki ji omogoča preživeti. In če so se vsi – vključno s cariniki – v Južni Ameriki držali za glavo in srce, kaj bo ženska počela na intrigantnih ulicah Bolivije ali Kolumbije, je samo glavna protagonistka vedela, kakšen je njen cilj. Svoboda na prašnih cestah in kozjih stezicah, ščepec barantanja, prijaznost (predvsem takrat, ko je počutje zreducirano na minimum) in odločnost so prispevali k temu, da je svojo pot po treh letih zaokrožila na Balkanu.
Njeno potovanje je trajalo 2000 dni, ki bi jih ponovno ponovila. Zopet z motorjem in zopet sama. Benka Pulko je vsekakor svojevrstna popotnica, delovna in zagnana, predvsem pa osredotočena na utrip različnih kultur – v knjigi bralca preseneti z izbranimi kuharskimi recepti – in ljudi. Prav raznolikost kultur in dobrodelna nota pa tri študente prav tako vabita v širni svet. Ekipa Mongol Rally-Slovenian Mission Possible? (Alen Grželj, Andraž Tržan, Anita Volčanjšek) se bo julija 2017 podala na več kot 10000 kilometrov dolgo pot, vse tja do Mongolije. Z majhnim avtomobilom, odprtimi srci in veliko mero potrpežljivosti. K svobodi, edini stvari, v katero verjame Benka!
A V.
