Otok sredi virusa

Ves svet se bori z novim koronavirusom COVID-19 in vlade po svetu ena za drugo sprejemajo stroge ukrepe, ki onemogočajo vsakdanje življenje in nas pripravljajo na »življenje z virusom«. Vendar pa smernicam Svetovne zdravstvene organizacije ne sledijo vse države – nekatere poskušajo virus premagati po svoje. Ena takih držav je v Evropi pogosto prezrta in na stran odrinjena Belorusija, ki jo od leta 1994 vodi Aleksander Lukašenko. V preteklosti se je Belorusijo največkrat omenjalo zaradi smrtne kazni, ki je v tej vzhodnoevropski državi še vedno v veljavi.

Danes pa maloštevilni mediji poročajo o Belorusiji zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli v času pandemije COVIDA-19 oziroma, če smo natančni, zaradi neukrepanja. Spada med redke države, ki so se na podlagi ocene vodstva države odločile, da virus ni nevaren in zato ne bodo sprejele nobenih varnostnih ali zdravstvenih ukrepov. Beloruski predsednik je svojim državljanom priporočil uporabo savne, plavanje v bazenih, uživanje vodke in več športnih aktivnosti, saj naj bi tako ostali zdravi in si utrdili imunski sistem.

Vodstva v Belorusiji razglašena pandemija ne skrbi. Športne tekme in prireditve potekajo nemoteno in so dobro obiskane. Na eni od ekshibicijskih hokejskih tekem je igral celo Lukašenko. V zadnjem tednu so se zvrstile nekatere tradicionalne prireditve, katerih se je udeležilo več kot 2 milijona ljudi. Tudi šolanje poteka po ustaljenih tirih, ljudje hodijo v službe, javni promet obratuje. Po vsem slišanem bi predvidevali, da je Belorusija na robu zloma, da je okužena vsaj polovica prebivalstva in da imajo na deset tisoče smrtnih žrtev. Pa vendar temu ni tako.

Podatki o številu okuženih v Belorusiji so si nasprotujoči, zato recimo, da je ocena Svetovne zdravstvene organizacije o 12 tisoč okuženih točna in po teh podatkih naj bi umrlo v Belorusiji 79 ljudi. Če primerjamo Belgijo in Belorusijo, ki imata približno enako število prebivalcev, opazimo občutno razliko. Belgija, ki je upoštevala vse nasvete Svetovne zdravstvene organizacije, sprejela stroge varnostne ukrepe in uvedla socialno distanco, ima okuženih več kot 47 tisoč ljudi in je zabeležila več kot 7 tisoč mrtvih.

Kaj je torej recept Belorusije? Je morda kriva izolacija države s strani Evropske unije in njene sankcije proti njej? Se jo ljudje zato izogibajo, ima manj turistov in posledično manj potencialnih prenašalcev virusa?

Morda je kriva metodologija štetja umrlih. Na Zahodu štejejo med žrtve virusa vsakogar, ki umre in nima očitnih znakov, da je umrl zaradi drugih bolezni in zdravstvenega stanja. Nekateri bodo trdili, da v Belorusiji ne priznavajo števila žrtev in umrlim pripišejo druge razloge za smrt. Morda je ta metoda bolj logična in bi morali dokazati, da je nekdo umrl zaradi virusa, ne pa da se čez palec ocenjuje število žrtev virusa in se ustvarja dodatno paniko.

Morda so Belorusi res odkrili kombinacijo zdravil, ki uničijo virus, kot je izjavil Lukašenko. Ali pa nas lahko reši potenje v savni in opijanje z vodko?

Strokovnjaki, ki napovedujejo Belorusiji katastrofo in so jo pred kratkim napovedovali kateri drugi državi, so se v svojih projekcijah že zmotili. Zakaj se ne bi tudi v primeru Belorusije?

Nekaj pa drži kot pribito in je lepo ubesedil Lukašenko: »Koronavirus je samo še ena psihoza, ki bo koristila nekaterim in škodila drugim. Civilizirani svet je ponorel. Panika nam škoduje bolj kot sam virus.« Kdo se bo torej najbolj okoristil z virusom? Kdo nas prepričuje, da bomo z njim živeli še leta in naše življenje ne bo več nikoli »normalno«?

Šele prihodnost bo pokazala, kdo je imel na koncu prav: izkušen in samosvoj Lukašenko ali preostali svet?

 

 

M. G.