Marihuana – zvesta spremljevalka glasbenikov

Tribuna marihuanaPrenos: Tribuna – Marihuana Marš ( 1.2 MB )
O tesni povezavi med uporabo drog in ustvarjanjem glasbene umetnosti smo lahko poslušali in brali že večkrat. Zares majhno je namreč število največjih glasbenikov, ki se niso predali skušnjavi in so ob ustvarjanju ostali popolnoma trezni. Droge so bile prisotne praktično povsod. The Beatles, Woodstock in vsi najpomembnejši dogodki ter izvajalci v moderni glasbeni zgodovini so povezani z njimi. Heroin je vzel mnogo glasbenih genijev: Kurta Cobaina, Jimija Hendrixa, Janis Joplin in mnogo drugih velikih ustvarjalcev.
Čeprav se število različnih vrst drog povečuje iz dneva v dan, bo v pričujočem zapisu glavno mesto zavzela najbolj nedolžna od vseh: marihuana.
Marihuana je ena najbolj poznanih in dostopnih drog na svetu, zato ni nobeno presenečenje, da je vplivala na mnoge glasbenike v skoraj vseh glasbenih žanrih. Za nekatere je predstavljala le dodatno zabavo in sprostitev, medtem ko je bila za druge sveta. Zaradi njene razširjene uporabe je težko opredeliti začetek našega premisleka. Če se svet deli na Beatle in Stonese, lahko rečemo, da je (bil) ves svet zadet: The Beatles, nekoč tisti »dobri fantje« popularne glasbe, so bili pod ogromnim vplivom različnih psihoaktivnih substanc, tudi konoplje. Paul McCartney, pevec skupine, bi naj prvič kadil travo z legendarnim Bobom Dylanom. Izleti Rolling Stones v deželo narkotikov so postali pravi miti.
Marihuana je bila v glasbi prisotna že dolgo, preden je postala izpostavljena. Situacija se je začela spreminjati, ko so na glasbeno sceno vstopili hipiji. Njihova kultura in prepričanja so popularizirala uporabo drog, tudi marihuane. Hipiji so bili mladi liberalci in pacifisti, ki so verjeli v utopičen svet, kjer vlada mir in kjer se ljudje vračajo k naravi. S svojimi idejami in dejanji so rušili model takratne družbe in izrazito pripomogli k njeni transformaciji. Eksperimentirali so s spolnostjo, drogami in glasbo. Festivali, kot sta bila Summer of Love leta 1967 in Woodstock leta 1969, so njihovo kulturo popularizirali in s tem uporabo marihuane ponesli v druge glasbene tokove.
Led Zeppelin, Pink Floyd, David Bowie in ostale ikone 70. let so uporabo marihuane in drugih drog pomagali še dodatno javno izpostaviti. The Velvet Underground so svoj največji hit ustvarili prav s pesmijo »Heroin«. Marihuani sta v 70. letih ogromno reklamo naredila Bob Marley in John Lennon. Z razmahom različnih novih glasbenih zvrsti se je uporaba marihuane razširila še v heavy metal in disko, kasneje se je ustoličila tudi v elektroniki. Ena redkih zvrsti, kjer o množični uporabi konoplje ne moremo govoriti, je punk. Punk, ki so mu kraljevali The Clash in Sex Pistols, je bil v vseh spektrih popolno nasprotje kulture hipijev in s tem tudi marihuane. Če so hipiji verjeli v blag in nenasilen upor, so bili punkerji povsem drugačni. Njihova glasba je imela hiter, enostaven ritem in jasno sporočilo: upor proti korporacijam in državi ter zagotovitev svobode. Pri doseganju teh ciljev so v nasprotju s hipiji zagovarjali bolj agresivne, včasih celo nasilne metode. Tako je v bistvu dokaj logično, da marihuana, ki človeka pomirja in sprošča, pri njih ni bila popularna. Edina izjema so bile nekatere skapunk skupine, ki so sprejele uporabo marihuane. To niti ni tako presenetljivo, če vemo, da se je reggae razvil prav iz skaja in postal sinonim za glasbo, ki jo ustvarjajo kadilci marihuane.
Velik obrat v popularni glasbi se je zgodil po letu 1991, ko je svet spoznal mlado skupino iz Seattla, ki je stresla celoten svet in se v izjemno kratkem času zapisala v vse knjige glasbene zgodovine. Z enormnim in nepričakovanim vzponom Nirvane na vrh glasbenih lestvic je Kurt Cobain, ki je s seboj na vrh »prinesel« tudi heroin, postal pesnik generacije. Tako so predmet diskusij spet postale trde droge, k čemur je zelo pripomogel tudi Layne Staley, markantni pevec skupine Alice in Chains. Njuna odvisnost in smrt sta še dodatno označili 90. leta in grunge  za nekakšno obdobje heroina. V praktično istem času je izjemen razcvet doživel tudi hip hop, ki je v popularno kulturo spet ponesel marihuano. Snoop Dogg, 2pac, Nas in drugi so s svojimi pesmimi in življenjskim stilom konopljo pripeljali še v druge kotičke, tja, kamor druge zvrsti niso segle.
Glasbena industrija se nezadržno širi, s čemer se povečuje tudi količina denarja, ki jo spremlja. Tudi zato si lahko glasbeniki v 21. stoletju privoščijo neverjetno veliko. Dejstvo je, da v današnjih časih ljudi privlači razvpitost, ki jo s pomočjo dobro utrjene potrošne kulture ljudje kupujejo, kar v resnici ni nič novega niti presenetljivega, saj sta drugačnost in upor proti normam vedno privlačila nad glasbo navdušene množice. Vendar glasbeniki v vsej svoji zgodovini uporništva niso poskušali predstaviti (in prodajati) na tako absurden način kot danes. Naravnost fascinantno je, da živimo v dobi, v kateri so pravice in spoštovanje posameznikov ena najpogostejših tem, medtem pa so na prvih mestih svetovnih glasbenih lestvic pesmi, ki prav to spoštovanje zmeljejo v prah v času nekaj sekund. Publiciteta je postala vse in mnogi priljubljeni izvajalci bodo zavrgli svoje ideje in prepričanja, samo da bodo deležni pozornosti javnosti. To je uporabo drog zbanaliziralo do te meje, da je glasbena industrija prepredena z »razvpitimi zvezdniki«, ki uporabljajo konopljo in druge droge samo za to, da s tem gradijo svoj imidž lažnih upornikov. Na takšen način uporaba marihuane izgublja svoj pravi namen, ki ga je svetovni javnosti v največji meri predstavil »glasbeni prerok« z Jamajke Bob Marley s skupino The Wailers.
Bob Marley je ime, ki ga poznajo praktično vsi. Postal je takšna ikona reggae glasbe, da mu nekateri nevedneži na internetu pripisujejo praktično vse reggae pesmi, ki jih v resnici izvajajo Inner Circle, Jimmy Cliff in drugi. Vendar se večina ljudi še zmeraj ne zaveda vse pomembnosti in vpliva Boba Marleyja. Ne le to, o njem imajo popolnoma napačno mnenje. V javnosti je predstavljen kot navaden glasbenik, ki je svoje dneve preživel ob kajenju trave, igranju glasbe in poležavanju. Kar je nedvomno počel, vendar z enim velikim dodatkom: spremenil je namreč svet. Populariziral je reggae glasbo, kulturo rastafarijanstva in se boril za mir tako na svoji rodni Jamajki kot tudi na celem svetu. Ustavila ga ni nobena grožnja, niti strel iz pištole. Bil je neverjeten borec za enakost in dotaknil se je src mnogih. V času njegovega življenja se je gibanje rastafari še dodatno razširilo po celem svetu in s tem ponudilo unikaten pogled na kulturo kajenja konoplje. Rastafarijci marihuano slavijo kot sveto rastlino. Prepričani so, da lahko »zaceli ves narod«. Zato ni nobeno naključje, da je prav reggae glasba najtesneje povezana z marihuano, saj je ne uporablja kot sredstvo za dosego nekega cilja, ampak se rastafarijci z njeno uporabo želijo približati Bogu, ki ga imenujejo Jah. Uporaba marihuane je v tem kontekstu veliko bolj kompleksna, saj predstavlja izjemno pomemben aspekt določene kulture. Prav to pa se je na trenutni glasbeni sceni izgubilo. Bob Marley, Peter Tosh, Bunny Wailer in druge legende reggae glasbe niso bili le »drogeraši«, ampak so marihuano spoštovali in se zavedali njenega pomena. Z njeno uporabo so želeli doživeti nekakšno razsvetljenje, povzdigniti svojo glasbo na višjo raven in spregovoriti svetu.
Droge, predvsem marihuana, so postale del svetovnega vsakdana. To je dejstvo, ki ga ne moremo zanikati, pri čemer vprašanje o posledicah te realnosti puščamo ob strani. Nobenega dvoma ni, da so droge soustvarile mnoge pesmi in albume. Pa ne le to, pomagale so pri ustvarjanju celotnih generacij in kultur. Dubioza Kolektiv, SARS in mnogi drugi lokalni ustvarjalci so dokaz, da so se takšne stvari zgodile tudi pred našim pragom. Z glasbo, ustvarjeno pod vplivom drog ali pa ne, se lahko povežeta dva konca sveta in skupaj ustvarita nekaj čudovitega.
Aljaž R.