Konoplja lahko reši svet, marihuana pa ga lahko pozdravi!

Tribuna marihuana

Prenos: Tribuna – Marihuana Marš (1,2 MB)

 

V informacijski dobi imamo na voljo nešteto informacij in podatkov o praktično vsem, kar si je moč zamisliti. Naši receptorji so vsakodnevno bombardirani s takšnimi in drugačnimi informacijami in rečemo lahko, da nas v informacijski dobi spremlja nadzor, ki se izvršuje skozi podane informacije. Obstoječa družba misli, da je bolj razvita in bolj pametna od svojih prednic, to predstavo pa ohranja na podlagi količine informacij, ki so v obtoku – ne vedoč, da kvantiteta ne pomeni veliko, če se izgubi vprašanje kvalitete. Informacijska (pre)zasičenost nas spremlja tudi, ko se dotaknemo vprašanja konoplje in marihuane.
S konopljo lahko ustvarimo svet, v katerem bo vredno živeti – svet, ki ne bo visel na nitki nad prepadom ekološke katastrofe in vsesplošnega uničenja okolja –, z marihuano pa lahko ta svet, ki je že močno načet, tudi pozdravimo. Da bi razumeli, da je treba najprej vzpostaviti takšno stanje in pogoje, da do bolezni (tako ljudi kot okolja) sploh ne bi prišlo, je najbolje pogledati osnovno razliko med principoma vzhodne in zahodne medicine.
Vzhodna medicina je znana po tem, da uporablja metode zdravljenja, ki se ravnajo po ideji, da je treba preventivno vzpostaviti pogoje (tako v telesu kot v okolju), ki že vnaprej preprečijo nastanek bolezni ali stanje porušenega ravnovesja. Za razliko od vzhodne predstave, kjer je treba najprej vzpostaviti takšno stanje, da do bolezni sploh ne pride, se zahodna medicina ravna po popolnoma obratnem principu – naši posegi in zdravljenja nastopijo šele v trenutku, ko že pride do bolezenskega stanja ali do porušenega ravnovesja, ukrepa pa se šele na točki, ko je morda (v nekaterih primerih) že prepozno. Več kot očitno je, da se zahodni človek vse bolj zanima za vzhodne metode, ki so hkrati tudi preventivne, npr. tai či, joga, različne meditacije in dihalne vaje, ki-gong, borilne veščine itn., vendar se še vedno ohranja ključna razlika prav v tem, da naša družba ne razume prej omenjenega preventivnega delovanja, ki bi bolezensko stanje ali stanje neravnovesja že vnaprej preprečilo. Naša družba zdravi zgolj simptome, medtem ko vzrok za določeno stanje pušča ob strani. Na tej točki nastopi poudarek: konoplja lahko reši svet, saj lahko ponovno vzpostavi stanje zdravega okolja in prepreči, da bi bil človek neposredno izpostavljen številnim tveganjem, ki ga vsakodnevno obkrožajo: onesnaženost zraka, onesnaženost vodá, kemikalije v oblekah, škodljive snovi v hrani … Vsi našteti dejavniki močno poslabšajo kvaliteto življenja ljudi, saj bolno okolje nikoli in nikdar ne more biti podlaga za zdravega človeka. V Sloveniji imamo na primer grozljiv primer onesnaženja okolja v Celjski kotlini, kjer je zaradi izrednega uničevanja okolja močno poslabšana kvaliteta življenja okoliških prebivalcev – smrtnost zaradi raka je kar 30 % višja od slovenskega povprečja.
Kako lahko torej konoplja zagotovi zdravo okolje, v katerem bo vredno živeti?
Konopljo lahko uporabimo za vse svoje materialne potrebe. Je najbolj univerzalna alternativa za to, da se ponovno vzpostavi pogoje za zdravje človeka in celotnega okolja; njen poseg pa ni simptomatičen in kratkoročen, marveč posega v sam vzrok nastalih problemov in ponuja dolgoročno rešitev za prihodnost in za vse bodoče generacije. Če človek kot človeška vrsta želi obstati in se želi ubraniti pred direktnim padcem v prepad, bi moral prisluhniti in dati priložnost tej rastlini. Zemlja se do človeka obnaša kot do tujka, ki je tako zelo posegel v njene zakonitosti, da ga je treba izločiti. Prav tako so propadle vse skupnosti in civilizacije, ki niso upoštevale zakonitosti zemlje in planeta; skozi zgodovino jih ni bilo malo. Ena od ključnih razlik med današnjo civilizacijo in prejšnjimi, ki so propadle, je, da je danes vse postalo globalno. Tudi ekološka katastrofa in onesnaženje okolja nosita uničevalne posledice svetovnih razsežnosti, prav to pa je še večji razlog, da čim prej reagiramo v smeri predrugačenja obstoječega. Človek se iz zgodovine ni veliko naučil, zato ponavlja prakse (napake) svojih predhodnikov, njegove napake pa so zaradi svetovnega trga postale svetovni problem. Diamond opozarja, da so nekatere civilizacije (prebivalci Velikonočnega otoka, Maji, Anasazi …) propadle tudi zaradi prehitrega krčenja gozdov; ob tem omenimo, da je danes samo v Severni Ameriki uničenih in posekanih že več kot 97 % zrelih gozdov (Diamond 2009). Konoplja predstavlja alternativo, saj lahko vse, kar izdelamo iz lesa, izdelamo tudi iz konoplje (konopljina vlakna pa so še močnejša). Kar polovica vseh posekanih dreves se uporabi za papirnate izdelke; s konopljo bi lahko popolnoma zadostili vsem potrebam po papirju, prav tako pa ta rastlina omogoči drevesom in gozdovom, da se obnavljajo, in ne uničuje življenja v naravi. Kjer pride do pretiranega izsekavanja gozdov, je zemlja uničena do te mere, da tam nastane puščava, ki več ni primerna za pridelavo hrane, okoliški vodni viri pa zaradi izsušitve zemlje izginejo. Konoplja lahko popolnoma nadomesti les, poskrbi pa tudi za to, da se zemlja obnavlja, saj očisti onesnaženo, izkoriščeno in opustošeno zemljo in jo spet napolni s hranilnimi snovmi ter iz nje vleče kovine, ki so za zdravje izredno škodljive. Konopljo lahko tako uporabimo za potrebe tekstilne, papirne, prehranske, pohištvene, energetske, avtomobilske idr. industrije. Iz nje je mogoče izdelati hrano za ljudi in živali, oblačila in obutev, gorivo, naravne herbicide, gradbeni material, papir, kozmetiko, avtomobile, gnojila, snowboarde, rolke, hiše, elektriko, pohištvo,barve, vrvi itn. Konopljo se uporablja za izolacijo hiš; za razliko od steklenih vlaken ne povzroča draženja pljuč in kože. Naši oceani so (pre)zasičeni in onesnaženi s plastiko, kar botruje poginu živali in grozljivemu uničevanju ekosistema – medtem ko konoplja predstavlja popolno alternativo plastiki. Poleg tega, da plastiko lahko popolnoma nadomestijo, konopljini izdelki ob segrevanju ne izločajo nevarnih, strupenih snovi, kar se zgodi npr. pri plastenkah z vodo, ki že kar nekaj časa dvigujejo prah. Poleg onesnaženja zemlje in oceanov s plastiko pa izredno velik problem predstavljajo tudi razlitja nafte in nesreče, ki privedejo do katastrof, katerih razsežnosti se niti približno ne zavedamo. V realnosti konoplja nafti ponuja pravo alternativo, saj lahko iz nje izdelamo gorivo (biogorivo iz biomase); pretvorba avtomobilskih motorjev z bencinskega na etanolski pogon bi bila izredno dobra rešitev tako za okolje kot za zdravje človeka, saj etanol ne proizvaja onesnaževalcev zraka, ki povzročajo različne bolezni (Robinson 2015). S konopljo lahko tako zadovoljimo vse svoje materialne potrebe in ne poskrbimo samo za to, da bo naše okolje zdravo, ampak omogočimo tudi zdravje ekonomiji in celotnemu gospodarstvu: konoplja omogoči odpiranje novih delovnih mest, s tem pa se krepita tako regionalna avtonomija kot tudi ekonomska neodvisnost. Temu smo bili že priča v preteklosti, saj se je na območju Jugoslavije konoplja gojila skoraj povsod.
Kako lahko marihuana človeku zagotovi zdravje?
Medtem ko konoplja lahko reši svet, lahko marihuana ta svet pozdravi. Marihuana je sicer drugačna rastlina kot konoplja, vendar izvira iz iste vrste: Cannabis sativa. Če konoplja lahko vzpostavi red in ravnovesje v naravi, lahko marihuana vzpostavi red in ravnovesje v telesu; v kolikor torej želimo ohraniti zdravje okolja in telesa, potrebujemo tako konopljo kot marihuano. Konoplja lahko zagotovi pogoje zdravega okolja, v katerem človek ne bi bilo tako močno izpostavljen dejavnikom tveganja, marihuana pa lahko poskrbi za preventivno zdravljenje in zdravje ljudi in živali ali pa je uporabljena kot oblika zdravljenja, ko bolezen že nastopi. Glede na trenutno stanje okolja in zdravja ljudi bi v današnjem svetu hitrostnega življenja, ki je prepojeno s stresom in obdano z onesnaženim okoljem, nujno potrebovali določitev, ki bi zagotovila nemoteno uporabo marihuane tako za sprostitev kot za zdravljenje ljudi in živali – v medicinske namene. Vemo, da je stres eden od dejavnikov, ki velikokrat poskrbijo za to, da se bolezen v telesu hitreje razvija. Človek, ki je pod stresom, diha plitko in hitro, njegovo telo pa ne dobi dovolj hranilnih snovi in kisika, ki jih potrebuje za normalno funkcioniranje in obnavljanje celic. Ob uporabi marihuane se dihalne poti razširijo, dihanje se upočasni in postane bolj globoko, telo se umiri, celice pa so napolnjene s kisikom in se obnavljajo. Z dihom se življenje začne in tudi od načina dihanja in od kvalitete zraka je odvisna kvaliteta človeškega življenja. V kolikor v organizmu pride do bolezni – in treba je poudariti, da je današnja družba bolna družba (rak denimo označuje epidemijo sodobnega časa) –, marihuana lahko predstavlja zdravilo, ki pa ne nastopa kot nekaj novega. Marihuano so namreč v zdravstvene namene uspešno uporabljali skozi celotno zgodovino, poznamo jo npr. v ajurvedi, tradicionalni kitajski medicini … Dokazano je, da se marihuana lahko uporablja kot antimetik, antibiotik, antidepresiv, analgetik … Med drugim dokazano zdravi tudi migreno, raka, infekcije, prebavne motnje, diabetes, astmo, vnetja, depresijo, nespečnost, anoreksijo, angino, glavkom, artritis, revmo, vnetje srednjega ušesa, opekline, rano na želodcu itn. Uporablja se kot sredstvo proti krčem in je tako uporabna pri zdravljenju epilepsije, multiple skleroze in mišične distrofije. Večina nas je že kdaj slišala, da kanabis uspešno zdravi raka in zavira rast tumorjev (dokazano je, da je marihuana učinkovita v več kot 80 % primerov!), saj določene snovi (kanabinoidi) zmanjšujejo število rakavih celic, ne da bi kakorkoli poškodovale zdrave, normalne celice. Marihuana tudi preprečuje slabost in bruhanje, kar je dobra novica za vse tiste, ki se odločijo za kemoterapijo, izjemno lajša bolečine npr. pri revmi in artritisu, blaži pa tudi simptome aidsa. V ginekologiji je bila marihuana vedno nepogrešljiva. Danes si marsikatera mamica težko predstavlja, kako so lahko ženske v preteklosti rojevale brez vseh zdravil in oskrbe, ki jih poznamo danes; ženske so si v preteklosti pomagale z marihuano, saj blaži bolečine, okrepi porodne popadke in pospeši porod. Zdravljenje z marihuano je kljub prepovedi izredno razširjeno, vendar imajo mnogi še vedno velike zadržke pred njeno uporabo, saj neupravičeno sodi med prepovedane substance – čeprav je zdravilo in ena najstarejših kulturnih rastlin, ki so jo uporabljali že od samega začetka človeške zgodovine. Marihuana je postala tabu nekje v polovici prejšnjega stoletja in je bila uvrščena na seznam prepovedanih drog kljub dejstvu, da uspešno pomaga pri zdravljenju alkoholikov (zdravljenje abstinenčne krize) in pri zdravljenju odvisnosti od trdih drog. Z marihuano se je nemogoče predozirati, njena uporaba pa je kar 40.000-krat varnejša od uporabe aspirina (Robinson 1996).
Razlogov za to, da se konoplji povrne ugledno mesto v naravi in družbi, je več kot preveč. Vprašanje pa je, ali je to v družbi, ki je na sam oltar postavila dobiček, izvedljivo. Kanabisa namreč ne more patentirati nobeno farmacevtsko podjetje, ker gre za naravno rastlino; v primeru legalizacije bi to pomenilo porast samooskrbe, saj bi se človek lahko zdravil sam, s čimer bi farmacevtska industrija izgubila svoje gonilo: bolne ljudi in profit od njihovih bolezni.

Pseldonimova

Literatura:
Diamond, Jared. 2009. Propad civilizacij: kako družbe izberejo pot do uspeha ali propada. Tržič: Učila International.
Robinson, Rowan. 2015. Konopljin manifest: sto in en način kako lahko konoplja reši svet. Visoko: Kiroja.
— 1996. Velika knjiga o konoplji: popoln vodič po okoljski, komercialni, medicinski in duhovni rabi ene od najbolj izjemnih rastlin na zemlji. Ljubljana: Samozal. A. Urbančič.