DRŽAVA (in) IDEOLOGIJA

(dvojna tematska številka)

 

DRŽAVA

 

Država je pojem, ki se uporablja tako v vsakdanjem življenju kot v znanosti. Čeprav se raba besede na obeh področjih precej razlikuje, ji je skupno to, da govorci in govorke, avtorji in avtorice stališč ne definirajo natančno, kaj točno imajo v mislih, ko govorijo o obstoju in delovanju države. V družboslovju jo nekateri avtorji zelo hitro zvedejo na represivni aparat, drugi pa so, v skladu s teorijami o »koncu« zgodovine, pisali celo o vse šibkejši vlogi in pomenu države ali celo o njenem »odmiranju«. Čeprav se zdi danes skoraj samoumevno, da država ni statična in nespremenljiva, želimo s tokratno tematsko številko poseči dlje od preprostih opisov sprememb, ki naj bi se zgodile na prehodu iz antike v fevdalizem, na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, v kapitalizmu samem itd. S tem ciljem in ciljem, da pridobimo raznolike prispevke v okviru tematske številke razpisujemo tri sklope:

1. V okviru prvega sklopa iščemo prispevke, ki se bodo analizirali obstoječe/zgodovinske konkretne države in državnosti, npr.:

  • primere vzpostavljanja/razpadanja določenih držav,
  • specifičnost nacističnih/fašističnih držav,
  • specifičnost real-socializmov,
  • specifičnost neoliberalne države
  • primere antičnih/fevdalnih držav,

2. Drugi sklop tokrat namenjamo prispevkom, ki bodo obravnavali:

  • različne teorije države (marksistične, pluralistične, foucaultovske, ipd.),
  • debate in razprave znotraj določenih teorij države (npr. primerjava različnih marksističnih teorij države),
  • specifičnost kapitalistične države v razmerju do fevdalne države,
  • teorije suverenosti,
  • teorije državljanstva,
  • razumevanje države v zgodovini političnih idej (Platon, Machiavelli, Hobbes, Hegel, ipd.),
  • specifičnost socialne države,

3. V okviru tretjega sklopa iščemo prispevke, ki se bodo ukvarjali z:

  • različnimi teorijami mednarodnih odnosov
  • vznikom modernega sistema držav
  • pojavom globalizacije
  • pojavom imperializma

IDEOLOGIJA

V sodobnem družboslovju obstajajo prispevki najrazličnejših paradigem, ki vsaj mestoma omenjajo besedo »ideologija«. Nekateri prispevki se celo izrecno ukvarjajo s tem, kaj naj bi ta pojem pravzaprav pomenil. Glede na to, da se je uporaba (sicer prvotno znanstvenega) pojma tako zelo razširila, da ga danes uporabljamo že v vsakdanjem življenju, smo se odločili, da drugi del dvojne tematske številke namenimo njegovi razjasnitvi, definiciji in podrobnejšemu opisu s pomočjo sodobnih napredkov na tem področju.

Glede na to, da je ideologija večplasten pojav, v okviru tematske številke tako razpisujemo dva sklopa:

1. V okviru prvega sklopa iščemo razmišljanja o konkretnih, aktualnih dogodkih, pri katerih se zdi, da je ideologija, sploh politična, ključni del razlage. Možne teme so npr.:

  • privlačnost desnega populizma,
  • širitev verskega ekstremizma,
  • priljubljenost psevdoznanstvenih teorij zarote (od ravne Zemlje do strupenosti cepiv)

Vsekakor se lahko v svojih prispevkih ukvarjate tudi s primeri, ki niso aktualni. Ukvarjate se lahko tudi z  analizo vloge ideologije v:

  • slavnih zgodovinskih revolucijah,
  • fašizmu/nacizmu,
  • specifičnih vojnah,

Pri slednjem nas zanimajo predvsem prispevki, ki lahko vznik, širjenje in priljubljenost določenih idej, razložijo bolj podrobno kot zgolj s sklicevanjem na lažno zavest, neumnost in zaslepljenost ljudi.

2. V okviru drugega sklopa pozivamo k razpravam o tem, kaj natanko sploh je ideologija. Natančneje, v svojih prispevkih se lahko ukvarjate z vprašanjem, ali je dovolj, da ideologijo definiramo zgolj kot kakršenkoli skupek idej, ki osmišljajo svet? Če je odgovor nikalen, ali so bolj ustrezne analize ideologije kot skupka idej, ki osmišljajo svet tako, da upravičujejo status quo oziroma skupka idej, ki osmišljajo svet na sistematično napačen in popačen način, ali je boj ustrezno in natančno, če jih definiramo kot skupek idej, ki osmišljajo svet in vsebujejo pomembna zrna resnice; itd.?

Zanima nas še, kateri in kakšni so običajni mehanizmi prek katerih ideologija nastane in se vzdržuje, kakšen je odnos med ideologijo in ostalimi vidiki družbenega življenja (politika, ekonomija), itd. V kontekstu tega sklopa iščemo tudi dobre predstavitve klasičnih teorij ideologije (Marx/Engels, Weber, Lukacs, frankfurtska šola, neonietzschejevski pristopi, Althusser, Bourdieu ipd.). V luči analitičnega napredka na tem področju v zadnjih nekaj desetletjih je pri slednjih prispevkih nujen poudarek na kritičnem ovrednotenju obravnavanih teorij.

Poleg izvirnih prispevkov zbiramo tudi krajše recenzije knjig, ki so izšle v zadnjih 10 letih.

Formalne omejitve:

citiranje po Chicago Manual of Style (glej prilogo s primeri);

pisava Times New Roman, velikost 12, razmik med vrsticami 1,5;

zgornja omejitev prispevkov je 8 strani, recenzije pa naj ne bodo daljše od 2–3 strani.

Prispevki se zbirajo do srede, 15. 12. 2017 (do polnoči), in sicer na e-naslovu tribuna.prispevki@gmail.com. Tematska številka bo izšla predvidoma v drugi polovici februarja 2018. Na voljo smo vam za nadaljnja navodila in odgovore na vprašanja, ki bi jih morda imeli pred začetkom pisanja.

Prispevki bodo honorirani.

(STRIP)anje

komentarji

domače branje

marihuana marš

posebne izdaje

kontakt

Kersnikova 4
1000 Ljubljana
Slovenija

tribuna.urednistvo@gmail.com