NARAVA IN DRUŽBA

Človeške družbe niso bile nikoli proste precej močnih pritiskov, nevarnosti in omejitev naravnega okolja, v katerem so vznikale in se obnavljale. To dejstvo dandanes med drugim tragično razkrivajo vse hitrejši in intenzivnejši procesi globalnih podnebnih sprememb, ki jih v veliki meri sprožilo prav delovanje človeških družb (natančneje, njihova industrijska oblika proizvajanja), in širjenje bakterijske odpornosti proti antibiotikom, ki bi po eni oceni do leta 2050 postala večja grožnja človeštvu kot rakava obolenja. Ker ljudje, kot ostala živa, biološka bitja, niso dvignjeni nad naravo, marveč so neizbežno vpeti vanjo, kritične družbene analize ne smejo biti slepe za to pomembno razsežnost sveta. Prej obratno; prevečkrat se je o odnosu med družbo in naravo razmišljajo na poenostavljen in zavajajoč način (kar se kaže v t. i. »znanstvenem rasizmu« ali pa prevladujočih modelih sociobiologije) ravno zato, ker je velik del kritičnih teoretikov to področje popolnoma prepustil svojim manj sposobnim ali politično konservativnim kolegom. Namesto da bi pomagali prepričljivo ovreči teorije odnosa med družbo in naravo, ki so napačne, ali da bi neodvisno prispevali k njegovem raziskovanju, so ga pogosto preprosto zanikali, češ da sta človek in družba povsem zanemarljivo, banalno pogojena z naravo.

V tej luči za novo številko Tribune zbiramo prispevke, ki se ukvarjajo predvsem z dvema tematskima sklopoma. Prvi zadeva polje politične ekologije, preučevanja povezave med političnimi, ekonomskimi in družbenimi dejavniki na eni strani in spremembami v naravnem okolju na drugi. V zvezi s tem nas med drugim najbolj zanimajo teme, kot so podnebne spremembe, naravne katastrofe, človeški prispevek k tem problemom, aktivistična gibanja, ki se z njimi ukvarjajo ipd. Drugi sklop zadeva preučevanje splošnejše vloge, ki jo ima narava v družbenem življenju. Tu med drugim iščemo prispevke glede pomena biologije pri družbenih pojavih, smiselnost funkcionalističnih ali celo darvinističnih tipov družbene teorije (Spencer, Cohen, Runciman), verjetnosti kulturnih univerzalij; zanimajo nas tudi kritične razprave o »naravno danem« in »družbeno ustvarjenim«, vlogi demografskih in ekoloških dejavnikov v zgodovinskih razlagah, zapuščini t. i. »levih darvinistov« (Lewontin, Singer, Rose, Levins, Gould) ipd.

Poleg izvirnih prispevkov zbiramo tudi krajše recenzije knjig, ki so izšle v zadnjih 10 letih.

Formalne omejitve:

  1. citiranje po Chicago Manual of Style (glej prilogo s primeri);
  2. pisava Times New Roman, velikost 12, razmik med vrsticami 1,5;
  3. zgornja omejitev prispevkov je 6–7 strani, recenzije pa naj ne bodo daljše od 2–3 strani.

Prispevki se zbirajo do četrtka, 18. 5. 2017 ob polnoči, in sicer na e-naslovu tribuna.prispevki@gmail.com. Tematska številka bo izšla predvidoma v prvi polovici junija. Na voljo smo vam za nadaljnja navodila in odgovore na vprašanja, ki bi jih morda imeli pred začetkom pisanja.

Prispevki bodo honorirani.

(STRIP)anje

komentarji

domače branje

marihuana marš

posebne izdaje

kontakt

Kersnikova 4
1000 Ljubljana
Slovenija

tribuna.urednistvo@gmail.com