ZNANOST, OBJEKTIVNOST, RACIONALNOST

Pozitivizem je vsaj uradno mrtev in pokopan že desetletja.  Zamenjal ga je cel grozd postpozitivističnih metateorij, ki se v nekaterih primerih med seboj izrazito razlikujejo in si celo nasprotujejo, obenem pa so včasih bližje pozitivizmu, kot bi si želel priznati. Kritiki pozitivizma izpostavljajo, da je pozitivistična metoda iskanja krovnih zakonitosti, iz katerih lahko na deduktivni način izpeljujemo razlage posameznih pojavov, primerna zgolj za naravoslovje, ne tudi družboslovje, zato se slednje naj sploh ne ukvarja z vzročnimi odnosi; vztrajajo, da objektivnost – v smislu zagotovljene, neposredovane in nezmotljive vednosti – ni mogoča in da zato znanost nima nikakršnega privilegiranega epistemičnega položaja; opozarjajo, da je model racionalnega delovanja, po katerem so akterji nedružbeni maksimatorji koristnosti, pojmovno nesmiseln in empirično napačen, zato je ubadanje z racionalnostjo zgrešeno.

Vendar ali niso postpozitivistične kritike nemara preveč naklonjene pozitivizmu? Je res, da je edina možna vzročna razlaga tista, ki jo ponazarja nomološko-deduktivni model krovne zakonitosti? Je res, da pozitivizem ne velja za družboslovje, velja pa za naravoslovje? Je edini smiselni pomen objektivnosti res nezmotljivost? Namen tokratne številke Tribune je ponovno razmisliti o zmotah pozitivizma in to na način, ki je radikalnejši od nekaterih slavnih postpozitivističnih teorij, ki pozitivizem zgolj obrnejo na glavo, namesto da bi ga povsem izgnale.

 (1) znanost

V okviru prvega sklopa pozivamo k razpravam o filozofiji in sociologiji znanosti, tako naravoslovne kot družboslovne. V zvezi s filozofijo znanosti nas zanima, zakaj in kako je znanost sploh možna, kaj so narava in sestavine znanstvene razlage, ali obstaja več enako upravičenih oblik razlaganja, kako se naravoslovje razlikuje od družboslovja (če sploh kako), ali morda obstaja enotna, naturalistična metoda raziskovanja, ali se res lahko vzročnih razlag lotijo samo pozitivisti, kaj sploh je vzročnost, itd. V zvezi s sociologijo znanosti iščemo predvsem odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na dejstvo, da je znanost neizbežno družbeno početje in da zato na znanstvene procese vpliva cela vrsta družbenih vplivov, od interesov različnih akterjev in skupin ter njihove politične moči do norm, vrednot in ideologij.

(2) objektivnost

V okviru drugega sklopa pozivamo k razpravam o različnih pomenih izraza »objektivnost«. Ko rečemo, da je nekaj objektivno, s tem lahko mislimo, da je (a) vrednotno nevtralno (nepristransko), da je (b) resnično (zvesto objektu preučevanja), da je (c) epistemično upravičeno (podkrepljeno, dobro dokazano) ali da (č) obstaja izven človekove zavesti (ni ontološko subjektivno). Kateri od teh pomenov je najbolj smiseln? Kako so različice objektivnosti med seboj povezane, če sploh kako; se morebiti izključujejo? Kaj je definicija resnice? Kaj so kriteriji resnice? Je znanstvena, objektivna vednost v nasprotju z moralnimi, vrednotnimi trditvami?

(3) racionalnost

V okviru tretjega sklopa pozivamo k razpravam, ki se ukvarjajo z različnimi teorijami racionalnosti (in neracionalnosti) človeškega delovanja.  Zanimajo nas odlike, pomanjkljivosti in raznovrstne oblike teorije iger in teorije racionalne izbire. Je zares racionalno delovanje zgolj tisto, ki maksimira subjektivno korist akterja? Kaj razkrivajo ekonomski in psihološki eksperimenti glede zapornikove dileme? Kako uporabni so alternativni modeli racionalnosti, kot sta denimo »subjektivna« ali »kognitivna« racionalnost Raymonda Boudona in »vrednotna racionalnost« Maxa Webra? Ali se racionalno delovanje res izključuje z normativnim delovanjem, razum s čustvi, interesi z vrednotami?

Poleg izvirnih prispevkov zbiramo tudi krajše recenzije knjig, ki so izšle v zadnjih 10 letih.

Formalne omejitve:

  1. citiranje po Chicago Manual of Style (glej prilogo s primeri);
  2. pisava Times New Roman, velikost 12, razmik med vrsticami 1,5;
  3. zgornja omejitev prispevkov je 8 strani, recenzije pa naj ne bodo daljše od 2–3 strani.

Prispevki se zbirajo do četrtka, 31. 8. 2017 ob polnoči, in sicer na e-naslovu tribuna.prispevki@gmail.com. Tematska številka bo izšla predvidoma v prvi polovici oktobra. Na voljo smo vam za nadaljnja navodila in odgovore na vprašanja, ki bi jih morda imeli pred začetkom pisanja.

Prispevki bodo honorirani.

 

(STRIP)anje

komentarji

domače branje

marihuana marš

posebne izdaje

kontakt

Kersnikova 4
1000 Ljubljana
Slovenija

tribuna.urednistvo@gmail.com